Od doživljajskih parkov do obnove spomenikov

Za spodbujanje celovitega in uravnoteženega razvoja slovenskih lokalnih območij je v obdobju od leta 2014 do leta 2020 na voljo 96 milijonov evrov evropskega in državnega denarja, vendar je dostop do tega denarja precej zapleten. V Lokalni akcijski skupini (LAS) Barje z zaledjem ugotavljajo, da je prijavljenih projektov vedno manj in da so jih zaradi pogojev financiranja zmožna izpeljati le večja podjetja in občine.

Čas od prijave projekta do potrditve in predvsem od zaključka projekta do izplačila je namreč za manjše vlagatelje finančno nevzdržen. Na povračilo namreč lahko čakajo tudi več mesecev, celo do enega leta. Lokalne akcijske skupine (37 jih je po Sloveniji) spodbujajo razvoj lokalnega turizma, kmetijstva, podjetništva. Njihov cilj pa je ustvarjanje novih delovnih mest, ohranjanje narave, skrb za različne skupine, kamor, denimo, spada tudi sodelovanje med staroselci in priseljenci v novih naseljih. Kjer je več staroselcev, je lažje spremeniti navade prišlekov, ugotavlja Miran Stanovnik, predsednik LAS Barje z zaledjem, sicer tudi župan občine Log - Dragomer.

Namen LAS je povezava na obe strani, da bi bile (razpisne) zahteve življenjske, pravi Stanovnik, ki se boji, da bodo v Evropski uniji, ko se bomo navadili na pravila igre, ugotovili, da smo preveč razviti. V glavnem gre za mehke vsebine, barjanske in zaledne občine pa bi bolj potrebovale infrastrukturo.



V LAS Barje z zaledjem, v katerem je šest občin južno in jugozahodno od Ljubljane (Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika), so že v prejšnji finančni perspektivi (2007–2013) uresničili 44 projektov, za katere so iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) prejeli 807.022 evrov, za delovanje LAS pa še dodatnih 124.531 evrov. V tekoči sedemletki naj bi iz EKSRP za projekte in delovanje prejeli dober milijon evrov, iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) pa še 852.800 evrov za projekte. Najvišje sofinanciranje je predvideno v višini štirih petin upravičenih stroškov, v prvih dveh javnih pozivih pa je bilo sofinanciranje 60-odstotno.
 

Kam vse je šel denar

Je pa bil že v prejšnji sedemletki za LAS Barje z zaledjem to zelo uporaben instrument. Na vrhu seznama je urejanje otroških igrišč, vrtcev, šol – od energetske učinkovitosti do kotlovnic in telovadnic (Bevke, Črni Vrh, Šentjošt, na Vrhniki, na Logu, v Dragomerju, Brezju, na Dobrovi, v Polhovem Gradcu). Poleg tega so s sredstvi iz evropskih skladov uredili gozdno in arheološko učno pot Rimski zid na Rakitni, 35-kilometrsko krožno kolesarsko pot po Ljubljanskem barju, Blagajevo tematsko pot in tematsko učno pot v Bevkah. Pripravili so usposabljanje za lokalne turistične vodnike, izdali turistični informator in zemljevid Vrhnike, brošuro Pojdimo na izlet s predlogi 17 izletov v slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini, na Vrhniki so uredili občinski spletni portal, pripravili Argonavtske dneve, uredili so tržnico, pripravili dokumentacijo za novo knjižnico in strategijo razvoja Starega Malna; organizirana so bila strokovna vodenja po krajinskem parku Ljubljansko barje. Izobraževali so o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, uredili prireditveni prostor v Polhovem Gradcu, parkirišče v Bevkah, obnovili so spomenike NOB v občini Log - Dragomer.



»Tudi na gospodarskem področju gre za uporaben instrument, vendar morajo biti vsebine primerne,« opozarja Miran Stanovnik. To ni oprema za obrtnike, pač pa vsebine, ki se tičejo ohranjanja narave, zmanjševanja razlik med ogroženimi skupinami (mladi, starejši, ženske), vlaganja v turizem in kmetijstvo, v nove povezave. Med izobraževanjem za dopolnilne dejavnosti na kmetijah so tako na primer obravnavali klanje, klavnice, predelovalne dejavnosti, trženje, prodajo na domu in podobno.

V LAS Barje z zaledjem trenutno poteka ocenjevanje treh vlog, ki so prispele v tretjem javnem pozivu. Med prijavljenimi projekti – pet je že zaključenih – je ureditev prireditvenega prostora v Polhovem Gradcu, projekt Lokalni produkti Blagajeve dežele, ureditev dvokilometrske kolesarske povezave Ljubljanskega barja s Horjulsko dolino, ureditev degradiranega območja vaške vage v Bevkah, ureditev štirinajstih turistično-informacijskih točk v občini Brezovica pa tudi obnova športnega igrišča v Preserju in medgeneracijskega igrišča na Rakitni, ureditev nove kuhinje v OŠ Horjul, sušilnice sadja in medgeneracijskega središča pri njej, dopolnitev Blagajeve poti v Polhovem doživljajskem parku, celovit program spodbujanja podjetništva s poudarkom na malih lokalnih idejah, spodbujanje malih družinskih podjetij ter ureditev prve zvočne planinske poti na Gradišču nad Dobrovo.