Vsaj en teden brez večjih sprememb pri testiranju

Že pred časom je vlada napovedala, da po 23. avgustu ne bo več brezplačnega hitrega testiranja na covid-19 in da bo testiranje za zaposlene v določenih dejavnostih precej pogostejše. A so pristojni, po nasprotovanju delodajalcev in sindikatov, odločitev nekoliko prilagodili.

Vsaj tako je sklepati po čivku premiera Janeza Janše, da bo za dejavnosti, v katerih je pogoj PCT za izvajalce oziroma zaposlene predpisan z odloki, testiranje še naprej na stroške davkoplačevalcev in, vsaj za zdaj, kot doslej, na sedem dni.

Nova določila o samoplačniškem testiranju od 23. avgusta torej ne bodo veljala za zaposlene v zdravstvu, šolstvu, domovih za starejše in v številnih storitvenih dejavnostih, na primer za gostince, frizerje, kozmetike, turistične delavce. Prav tako bo država krila stroške za vse, ki se iz medicinskih razlogov ne smejo cepiti. Med izjemami bodo tudi bolniki oziroma uporabniki zdravstvenih storitev, oskrbovanci socialnovarstvenih zavodov, osebe v varnih hišah, azilnih domovih, kriznih centrih za otroke, prevzgojnih domovih, integracijskih hišah, centrih za tujce in zaporniki.

Janša je glede samotestiranja napovedal, da bo v primeru uvedbe veljalo za vse, ne le za šolnike. »Ko/če bomo 6. septembra lahko prešli na samotestiranje za večino dejavnosti, bomo uspešni le ob čim višji precepljenosti in odgovornosti,« je še zapisal predsednik vlade.


 

OZS: Obvezno testiranje naj plača država

Za možnost samotestiranja se zavzemajo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). »Če bodo imeli zaposleni v šolstvu možnost samotestiranja, naj bo to omogočeno tudi frizerjem, gostincem in kozmetikom. Ne strinjamo se s tem, da se neenako obravnavajo zaposleni v javnem in zasebnem sektorju. Obenem pa naj se odpravi obvezno testiranje vsakih 48 ur, saj je to preveliko organizacijsko breme,« poudarja predsednik OZS Branko Meh.

OZS je na vlado naslovila tudi prošnjo, da odpravi obvezno testiranje tistih zaposlenih, ki nimajo stika s potrošniki, četudi delajo v dejavnosti, kjer ponujajo ali prodajajo blago neposredno potrošnikom. »Gre, denimo, za direktorja hotela, lastnico frizerskega salona (ki ne frizira) itd. Menimo, da pogoj PCT za te skupine zaposlenih ne bi smel biti obvezen. Podobno velja tudi v sosednji Avstriji,« so sporočili z OZS, kjer še vedno vztrajajo, naj stroške obveznih testiranj krije država.

Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da strošek hitrih testov ne sme iti v breme delodajalcev. »Od kolektivne odgovornosti je treba preiti na individualno odgovornost vsakega posameznika. S cepljenjem proti koronavirusu posameznik zaščiti tako sebe kot svoje bližnje in sodelavce, hkrati pa prispeva k varnemu javnemu zdravju. Cepiv, ki so za posameznika vsa brezplačna, je na razpolago dovolj, možno je tudi izbirati med različnimi cepivi,« so sporočili z GZS, kjer so izračunali, da bi v turizmu in gostinstvu znašal mesečni strošek testiranja na 48 ur približno 1700 evrov, v srednjem podjetju okoli 41.700 evrov, v velikem podjetju pa kar 125.000 evrov.

Po informacijah s terena, da se nekateri zaposleni v gospodarstvu odločajo za cepljenje po vrnitvi z dopustov, vladi predlagajo, naj brezplačno testiranje podaljša do sredine septembra.