Obračun DDV bo odvisen od vrste kupona

Ljubljana - Do 1. septembra sta v javni razpravi dva predloga za spremembe in dopolnitve davčnih zakonov – o davku od dohodkov pravnih oseb in davku na dodano vrednost (DDV). Predlagatelj namerava v zakona vnesti nove določbe evropskih direktiv, ki jih mora v nacionalni zakonodaji povzeti do konca leta.

Na področju DDV ministrstvo za finance med drugim ureja obdavčitev kuponov, ki so namenjeni nakupu blaga ali storitev in so zelo razširjeni tudi v Sloveniji. V predlogu zakona je vključena opredelitev kuponov, vrst kuponov, ki se po predlogu delijo na enonamenske in večnamenske, ter v tej povezavi opredelitev obveznosti za obračun DDV in davčne osnove. Pri enonamenskem kuponu vsak prenos, ki ga davčni zavezanec opravi v svojem imenu, šteje za dobavo blaga ali storitev, zato pri transakciji nastane obveznost obračuna DDV. Predlog ureja tudi »posredništvo« pri kuponih, ko jih prodaja ponudnik, ki ni izdajatelj ter razmejitev med kuponi in plačilnimi instrumenti.

Enostavnejše in usklajeno

Do direktive Sveta EU z oznako 2016/1065 na ravni EU ni bilo zadostnih skupnih zakonskih meril o izdajanju, prodaji in nakupu kuponov, ki jih potrošniki poznajo pod tem imenom, pa tudi kot darilne ali vrednostne bone, s katerimi lahko pri izdajatelju praviloma kupijo blago po lastni izbiri. Države članice so do uveljavitve direktive iz leta 2016 to področje urejale različno, kar je po državah članicah povzročalo težave, kot sta dvojna obdavčitev ali neobdavčitev, pojasnjujejo predlagatelji popravkov v zakonu. Do konca leta se morajo uskladiti z direktivo.

Izdajatelji različnih kuponov z območja Slovenije so od finančne uprave večkrat zahtevali pojasnila o obdavčitvi, ker je prihajalo do dvomov, kdaj je treba obračunati DDV in pri katerih transakcijah. »Direktiva 2016/1065/EU uvaja poenostavitev, posodobitev in harmonizacijo pravil o DDV, ki se uporabljajo za kupone,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance ob predlogu za spremembe in dopolnitve. Poudarjajo, da slovenski predpisi o DDV zdaj ne vsebujejo definicije kuponov ali podrobnejših pravil, kako bi morali zavezanci postopati pri različnih vrstah prenosa: »V praksi so se zato pogosto pojavljala vprašanja, kako ravnati v primeru izdaje in prodaje kupona.«

Ob tem so se zastavljala predvsem vprašanja, kdaj nastane obveznost za obračun DDV, kaj je davčna osnova, »zlasti kadar so bili kuponi kupljeni po ceni, nižji od njegove nominalne vrednosti«. Vrzel v slovenskih predpisih namerava ministrstvo zdaj zapolniti z določbami o kuponih: »Podana sta definicija kuponov ter razlikovanje med enonamenskimi in večnamenskimi kuponi glede na značilnosti oziroma glede na razpoložljivost podatkov ob njihovi izdaji.«

Obračun glede na namen

Za enonamenskega šteje po opredelitvi ministrstva kupon, pri katerem so že ob izdaji na voljo podatki o dobavi blaga ali storitev, na katere se kupon nanaša, ter DDV, ki ga je treba obračunati in plačati za te dobave: »Če teh podatkov ni na voljo, se šteje, da gre za večnamenski kupon.« Po predlogu zakona vsak prenos enonamenskega kupona šteje za dobavo blaga ali opravljanje storitev, na katero se tak kupon nanaša, zato ob prenosu nastane obveznost za izdajo računa: »To pomeni, da za prejeto predplačilo od končnega potrošnika davčnemu zavezancu ni treba izdati računa, mora pa ob prejemu plačila za tak kupon obračunati DDV in izdati račun za opravljeno dobavo, ko je ta opravljena.«

Nova so tudi določila glede večnamenskih kuponov: »Obveznost obračuna DDV ne nastane že pri prenosu večnamenskega kupona, ampak pri dobavi blaga ali storitev, na katero se nanaša večnamenski kupon, ki predstavlja plačilo ali delno plačilo za to dobavo.«

S spremembami in dopolnitvami zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ministrstvo vanj vključuje nove določbe proti izogibanju davkom prek tako imenovane davčne erozije in prenosa dobička v davčno ugodna okolja.