Obnavljajo Plečnikov spomenik padlim domoljubom

Litijska občina je s projektom obnove Plečnikovega spomenika na Trgu svobode v Litiji uspešno kandidirala na razpisu ministrstva za kulturo za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo letos in prihodnje leto sofinancirala država. V prihodnjih tednih bodo obnovili oporni zid in parterno ureditev z novo zasaditvijo ter tudi spomenik, ki so ga sredi prejšnjega stoletja postavili v spomin na padle partizanske borce in pobite talce iz Litije in okolice. Vrednost obnovitvenih del znaša 130.000 evrov.

V kulturnovarstvenih pogojih, ki jih je spomladi litijski občini izdala ljubljanska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), so investitorju priporočili celostno obnovo spomenika, kar pomeni temeljito obnovo opornega zidu z betonskimi stebriči ter potjo in parterno ureditev. Ta zajema zid, ki zamejuje območje spomenika na zahodu in je ostanek med vojno porušenega objekta, ki ga je arhitekt Jože Plečnik vključil v ureditev. Zaradi višine investicije za celostno obnovo bo ta potekala po fazah. V prvi fazi bodo zaradi slabega stanja izvedene sanacija opornega zidu v zaledju spomenika ter parterna ureditev in zasaditev, so sporočili z ZVKD.

Rdeče zvezde določil arhitekt

Ministrstvo za kulturo bo v letih 2023-2024 obnovilo 72 objektov po državi, ki so bili izbrani na javnem razpisu. Za obnovo vseh izbranih projektov bo v dveh letih na voljo 4,4 milijona evrov. Za finančna sredstva, ki jih bodo upravičenci želeli črpati še letos, bodo morali posredovati oziroma poslati zahtevke za izplačilo na ministrstvo najpozneje do konca oktobra. Država želi tudi z obnovo kulturnozgodovinskega spomenika v Litiji, ki ga je občina leta 2007 razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, spodbuditi raznoliko uporabo in ponovno uporabo spomenikov kot najpomembnejših delov kulturne dediščine ter izkoristiti njihove potenciale. Prav tako želijo povečati zavedanje o družbenih vrednotah kulturne dediščine in dvigniti raven znanja in veščin, povezanih s kulturno dediščino, ter izboljšati dostopnost spomenikov kot najpomembnejših delov kulturne dediščine.

Rdeče zvezde na vrhu spomenika je zasnoval že arhitekt Jože Plečnik. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Na vprašanje, ali je ZVKD doslej opozoril litijsko občino, da je spomenik treba obnoviti, so varuhi dediščine odgovorili, da so se v projekt obnove vključili, ko so julija 2019 prejeli zahtevo litijske občine za izdajo kulturnovarstvenih pogojev za obnovo Plečnikovega spomenika. Na vrhu tega so pritrjene rdeče zvezde, ki simbolizirajo svobodo. Na družbenem omrežju smo zasledili, da zvezd Plečnik na spomeniku menda ni določil, a taki zapisi so očitno napačni. Na vprašanje, ali je arhitekt zvezde predvidel oziroma kdo in kdaj jih je (pozneje) postavil, so z Zavoda za varstvo kulturne dediščine odgovorili, da so rdeče zvezde nad vogali kapitela razvidne že na originalni Plečnikovi risbi za spomenik.

Za Plečnika najboljši cviček

Na pobudo litijske borčevske organizacije so domačini pri arhitektu Jožetu Plečniku leta 1949 naročili načrt za spomenik v spomin 95 padlim borcem v NOB in talcem iz Litije, z Brega in iz Podšentjurja. Denar za postavitev je odbor zveze borcev zbral z organizacijo tombole in silvestrovanja, z udarniškim delom pa so člani in simpatizerji sodelovali pri čiščenju ruševin zbombardiranih hiš in ureditvi prostora na predvideni lokaciji spomenika. Ta je bil dograjen leta 1951. Arhitekt Plečnik je izdelal tri osnutke, ki so bili razstavljeni v izložbah trgovin.

Na obzidju, ki ga zdaj obnavljajo, je pritrjena spominska plošča z imeni padlih domoljubov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Z anketo pa so se ljudje odločili za prostor in obliko spomenika. Ob izbiri prostora je ta del tudi dobil ime Trg svobode. Po izročilu naj bi v zvezi s honorarjem Plečnik naročniku dejal, da bo načrt izdelal brezplačno, pod pogojem, da bo sam določil, kakšen bo kamen in kdo bo klesar. In tako se je tudi zgodilo. Spomenik je izklesan iz kraškega kamna, zasnova pa izhaja iz kompozicije Marijinega stebra z Levstikovega trga v Ljubljani, medtem ko postavitev vogalnih kamnov spominja na ilirski steber. Plečnik za svoje delo ni želel plačila, zato so mu Litijani na njegov dom v Ljubljani prinesli sod najboljšega cvička iz Gadove peči.