Na Menini planini o izdaji, narodnih junakih in demokraciji

»Mnogi so za svobodo domovine, dali tisto najsvetejše, svoje lastno življenje, zato je naša sveta dolžnost, da se spominjamo teh hrabrih bork in borcev ter njihovih junaških dejanj, ki so jih povezovale vrednote pristnega tovarištva, fanatičnega poguma, neverjetna predanost ideji upora ter sanje o svobodi«. To je danes na Menini planini med drugim dejal slavnostni govornik, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Partizanska slovesnost je potekala ob 78. obletnici preboja iz sovražnikovega obroča, ki ga je vodil takrat komaj 22-letni Franc Sever Franta.

Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve je prepričan, da slovenski narod nikoli ne bo dovolil, da narodni izdajalci postanejo narodni junaki. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Legendarni komandant Franta, ki je sredi marca leta 1945 z ukano rešil okoli petsto partizanskih borcev, je umrl v častitljivi starosti leta 2020. Po njegovi knjigi z naslovom Past na Menini planini je mladi scenarist in režiser Dejan Babosek leta 2019 posnel celovečerni film z naslovom Preboj in tako ovekovečil dogodke iz polpretekle zgodovine slovenskega naroda. Tudi v počastitev spomina na Franto se je na slovesnosti pred planinsko kočo in spomenikom NOB zbralo več sto ljudi, med njimi tudi nekdanja partizanka Valerija Skrinjar Tvrz–Valči, še edina živa priča takratnih dogodkov, ki je šla skozi ves pekel bojev v sovražnikovem obroču. Petsto premraženih in lačnih domoljubov proti 12.000 do zob oboroženih in sitih sovražnikovih vojakov iz vrst 14. SS divizije Galicija.

Narodni izdajalci ne morejo postati junaki

Minister Poklukar je v svojem govoru, ki so ga večkrat prekinili aplavzi odobravanja množice navzočih dejal, da smo v Sloveniji v zadnjih letih videli, kako krhka je lahko naša demokracija. Na zadnjih volitvah pa je ljudstvo množično reklo ne politiki izključevanja, zmerjanja in razgradnji pravne države. »Zato prav tukaj, na tem svetem kraju, kjer je zemlja prepojena s krvjo naših junakov znova in znova zelo na glas povem, da nikoli ne bomo dovolili, da se potvarja naša zgodovina, nikoli ne bomo dovolili, da narodni izdajalci postanejo junaki in nikoli, prav zares nikoli ne bomo dovolili, da poraženci druge svetovne vojne postanejo zmagovalci,« je dejal Poklukar.

Mimohod številnih praporov po prireditvenem prostoru. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Po njegovem zdaj živimo v miru in svobodi demokratičnega sveta, da se vse bolj zavedamo svojih pravic in svoboščin, ker da nam ni vseeno, kdo nam vodi državo. Govornik je prepričan, da vladi dr. Roberta Goloba državljanke in državljani zaupajo, saj živimo v varni državi in relativni blaginji in smo občutljivi do šibkih in socialno ogroženih. Poklukar je govor sklenil z besedami, da je slovenska policija demokratična, avtonomna, enotna in moderna organizacija, ki spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine vsakega posameznika ter izvaja svoje zakonske naloge in pristojnosti. Prepričan je tudi, da državljanke in državljani slovenski policiji zaupajo in so nanjo ponosni. Spominske slovesnosti pri planinskem domu na Menini planini so se udeležili tudi predstavniki občin Kamnik, Gornji Grad in Nazarje. 

O polpretekli zgodovini Menine planine

Po besedah zgodovinarja dr. Boža Repeta je bila Menina planina prizorišče bojev že od začetka vstaje. To območje je bila ključno za prehajanje partizanskih enot iz Gorenjske in notranjosti Slovenije na Štajersko. Prizorišče hudih bojev in ofenziv je bilo zlasti med januarjem in marcem 1944 in nato še decembra 1944. Najbolj hudo je bilo januarja 1945, ko sta brigadi Slavka Šlandra in Miloša Zidanška utrpeli hude izgube. Veliko borcev je namreč med ofenzivo enote zapustilo, ker niso več zdržali. Brigada Slavka Šlandra je sredi januarja v enem trenutku imela le 78 borcev. Nemci so sistematično prečesavali teren in pobijali razhajkance. Precej so oslabele tudi terenske organizacije, ker so se aktivisti v ofenzivi umaknili.

Na partizanski proslavi s Titovko na glavi. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Domačega izdajanja je bilo toliko, da niso mogli več zdržati, Nemci pa so za »čiščenje terena« pripeljali tudi številne domobranske in druge kvizlinške enote. Domobranci so med novembrom 1944 in januarjem 1945,posamično ali v skupinah zajeli več kot 200 borcev. Komaj so se partizanske enote malo opomogle, terenske organizacije pa za silo obnovile, je marca 1945. ofenzivo ponovila 14. SS divizija. V tem kontekstu je prišlo do obkolitve in bojev, pravi Repe, v katerih se je zgodil preboj. Šlo je za to, kdo bo v zaključnih operacijah obvladoval prehodni prostor med notranjostjo Slovenije in Štajersko, ki se ji je bližala nemška armadna skupina E z Balkana, z njo pa množice kvizlinških enot.