Ljubljana – Mineva poldrugo leto, odkar so iz
velenjske občine opozorili na izzive, s katerimi se spopadajo zaradi zelo hitrega povečevanja števila priseljencev na naših tleh. Jezikovne ovire, predvsem v šolskih klopeh, otežujejo vsakodnevno življenje tako otrok kot tudi učiteljev. Medtem ko na ministrstvu za izobraževanje za prihodnje leto napovedujejo nekatere spremembe, stroka ocenjuje, da je bilo storjenega že veliko, manevrski prostor za izboljšave pa je pri poučevanju bodočih učiteljev.
Marijanca Ajša Vižintin: Bodoče učitelje je treba pripraviti na versko, kulturno, jezikovno raznovrstnost, ki jih bo pričakala v šolskih klopeh.
»Kljub našim opozorilom, se na državni ravni niso zgodile nobene aktivnosti, da bi lokalne skupnosti lažje premagovale integracijo tujcev. Želeli bi si več pomoči pri njihovi hitrejši integraciji, saj se spopadajo s težavami zaradi neznanja jezika, kar ovira utečeno delo v zdravstvu, šolstvu, predšolskem varstvu otrok in v drugih institucijah,« razlaga vodja kabineta velenjskega župana
Saša Sevčnikar.
Koliko tuje delovne sile potrebujemo?
FOTO: Delo Infografika
V Velenju, znanem kot multikulturnem mestu, kjer znajo sprejemati različnost, se s tem spopadajo po svoje in zelo uspešno, ocenjuje, vseeno pa pričakujejo več razumevanja države. »Za uspešno vključevanje priseljencev je pomembno medsebojno prilagajanje. To ni samo odgovornost priseljencev, ampak se mora prilagoditi tudi družba, ki naj jih spodbuja, jim olajša vključevanje v izobraževalne in delovne procese ter omogoča udeležbo v političnem in medijskem prostoru,« pravi.
FOTO: Delo Infografika
Velenjski župan
Bojan Kontič je februarja lani pisal predsednikom republike, vlade in državnega zbora, naj začnejo sistemsko reševati ta vprašanja. Ker v tem času ni bilo sprememb, so
državni svetniki konec maja sprejeli številne sklepe. Od pristojnih pričakujejo, da določijo, koliko tuje delovne sile potrebujemo in kako izobražena naj bo, ter spodbujajo delodajalce, da poskrbijo za njihovo usvojitev slovenščine, še preden se pri nas zaposlijo.
Več svetovalnih možnosti
V Velenju so priseljencem na voljo različne vrste pomoči. Enega od programov izvaja ljudska univerza, ki omogoča 190 ur učenja slovenščine ter seznanjanja z našo zgodovino in kulturo. Središče medkulturnega dialoga pomaga pri vključevanju v okolje, tudi s pravnimi nasveti in motivacijskimi delavnicami ter informiranjem širše skupnosti o pomembnosti multikulturnosti. Tujcem sta na voljo tudi integracijska točka in svetovalno središče, ki zagotavljata kakovostno in celovito informiranje o različnih možnostih ter primernih oblikah izobraževanja za poklic.
Kritični so bili tudi do takojšnjega vključevanja njihovih otrok v izobraževalni proces, saj neznanje jezika bremeni učence in profesorje. Da država ni izvedla prav nobenih ukrepov, meni tudi ravnateljica velenjske OŠ Gustava Šiliha
Liljana Lihteneker, ki dodaja, da bi učence bilo treba usposobiti v znanju slovenščine in šele po osvojenih osnovah jezika vključiti v redni pouk.
Lani program, prihodnje leto pravilnik
Priseljenim učencem in dijakom ministrstvo za izobraževanje prvi dve leti šolanja financira dodatno strokovno pomoč pri njenem učenju. V minulem šolskem letu je bilo vanjo vključenih 3264 učencev na 432 osnovnih šolah, leto prej 2727. Ministrstvo je lani pripravilo
predlog programa dela s priseljenskimi otroki v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Pravijo, da gre za pomemben dokument, ki vključuje spremembe pri začetnem učenju jezika, individualnem načrtu, ki prepoznava učenčevo predznanje in prilagoditvi ocenjevanja. Postal bo podlaga za zakonodajne spremembe.
FOTO: Delo Infografika
»Prizadevamo si, da bomo tudi v prihodnje, v možnih okvirih, finančno in organizacijsko zagotovili dovolj obsežen in kakovosten pouk slovenščine kot drugega jezika,« napovedujejo. Z letom 2020/2021 naj bi zaživel nov pravilnik, ki bo urejal začetno učenje jezika, v vmesnem obdobju bodo težave posameznih osnovnih šol reševali ločeno.
Nove študijske smeri in zaposlitve
Marijanca Ajša Vižintin z inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki deluje na ZRC SAZU, se s trditvami, da ni bilo storjenega nič, ne strinja. V zadnjih desetih, petnajstih letih je izšlo veliko novega didaktičnega, sodobnega gradiva za poučevanje slovenščine, pristojno ministrstvo pa sofinancira številne projekte. Eden od teh,
Le z drugimi smo, ki ga vodi, pedagoškim delavcem omogoča brezplačne 16-urne seminarje o socialnih in državljanskih kompetencah, denimo o reševanju konfliktov ali medkulturnemu dialogu v šoli in družbi.
Strokovnjakinja dodaja, da bi bilo seminarje oziroma nove študijske smeri nujno zagotoviti tudi na univerzah, če ne na dodiplomskem, vsaj na magistrskem študiju, kjer bi prihodnjim učiteljem morali ponuditi predmete, kot sta slovenščina kot drugi tuji jezik in medkulturna vzgoja. Prav tako bi za poučevanje slovenščine morali zaposliti več učiteljev, ki bi – odvisno od potreb – poučevali na dveh do treh šolah.
Lokalne skupnosti razočarane nad delom države pri integraciji tujcev.
Ključno je poznavanje jezika, pravic in dolžnosti.
Novi učni načrti bodo omogočili boljšo jezikovno in socialno vključenost.
Komentarji