Deset milijonov evrov manj turistične takse

V proračune občin in Slovenske turistične organizacije (STO) se je lani nateklo slabih 17 milijonov evrov turistične takse ali skoraj deset milijonov manj kot leto prej. Z drugimi besedami: slovenski turizem je bil lani zaradi epidemije covida-19 ob en butični hotelsko-stanovanjski objekt tipa Neuhaus, kakršen je zrasel na Kolodvorski v Ljubljani. A naše najbolj turistične občine so izpad prihodkov iz naslova takse pričakale pripravljene.

Lani je Slovenijo po podatkih STO obiskalo za dobro polovico manj turistov kot leto prej in ti so ustvarili za dobrih 40 odstotkov manj nočitev. Izpad prihodka iz turističnih taks občin Bled, Bovec, Podčetrtek, Piran in Kranjska Gora, kjer smo preverjali turistični utrip, ni presenetil. Nekatere so se epidemiji prilagodile z rebalansi proračunov in omejile investicije ter programe, ki jih financirajo s pomočjo taks, spet druge so načrte preložile na bolj ugoden čas, četrte vložile lastna sredstva …



Na Bledu so v pričakovanju upada števila turistov lani načrtovali za dobro tretjino manj turistične takse, a se je te nazadnje nateklo za 1,089 milijona evrov – kar pa je še vedno le polovica takse iz 2019. Zaradi tega je, pravijo na občini, trpela predvsem dejavnost lokalne turistične organizacije Turizem Bled, ki je ohranil le najnujnejše projekte; med drugimi se je lotil gradnje novih kolesarskih povezav po Bledu in na območju skupnosti Julijske Alpe; z njimi nadaljujejo tudi letos.
 

Letos še slabše

V Podčetrtku so lani zabeležili za dvesto tisočakov manj turistične takse, kot so načrtovali. Kar 250.000 evrov pa so je, ocenjuje župan Peter Misja, izgubili zgolj v treh mesecih letos. V zagon turizma zato občina zdaj vlaga lastna sredstva. Zagotavljajo jih s prerazporeditvijo znotraj proračuna.



Tudi v Bovcu so glede na rekordni obisk turistov v 2019 v lanskem proračunu načrtovali 679.000 evrov turistične takse, po razglasitvi pandemije pa predviden priliv prepolovili. Po izdaji turističnih bonov, kar je bila ključna poteza za rešitev predvsem poletne turistične sezone, pravijo na občini, je bila bera kljub vsemu »dokaj dobra«. Realizacije je bilo v končni fazi za dobrega pol milijona evrov. Investicij zaradi epidemije niso ustavljali, le nekatere so prenesli v letošnje leto, pa še te iz drugih razlogov.



V Piranu so lani načrtovali 3,4 milijona evrov prihodkov od turistične takse, realizirali pa milijon manj; manj je bilo tudi prihodkov od koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo – namesto načrtovanih 745.000 evrov vsega 458 tisočakov. V skladu s tem so tudi manj investirali v urejanje infrastrukture na delih plaž, trgov, razglednih ploščadi, ulic in kolesarskih poti. Skrčili so tudi kulturne in promocijske programe. Niso pa se zaradi izpada davčnih virov zadolževali.



V Kranjski Gori so lani sprva načrtovali 1,2 milijona evrov turistične takse, nato pa jo z rebalansom znižali na pol milijona. Zahvaljujoč turističnim bonom se je je nazadnje v proračun nateklo dobrih 765 tisočakov. Takso namenjajo društvom, promociji turizma, tudi za urejanje kraja, za javna stranišča, delovanje v skupnosti Julijske Alpe ... Kot pravi višja svetovalka na občini Vida Černe, je po zakonu o spodbujanju razvoja turizma »turistična taksa namenski prihodek proračuna, ki se lahko namenja in vrača v turizem.«

Pavšalne turistične takse, ki jo plačujejo lastniki počitniških stanovanj, je bilo za dobrih 186.000 evrov; v celoti so jo namenili turistično-športni infrastrukturi, ki jo koristijo le-ti.