Ob znakih možganske kapi je treba ukrepati hitro

Ljubljana – Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu. V Sloveniji jo vsako leto doživi več kot 4000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj imajo mnogi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center, ob današnjem evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi opozarjajo v društvu za zdravje srca in ožilja.



Predsednik društva Matija Cevc je navedel najpogostejše znake kapi s pomočjo besede GROM: govor, ki je prizadet, roka, ki deloma ali v celoti ohromi, obraz, ki je asimetričen ali se povesi ustni kot, ter minuta, ki pomeni, naj takoj pokličemo številko 112. Kot pravi, je najpomembnejša preventiva pred možgansko kapjo zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju. Ta pa je pomemben tudi v času epidemije covida-19, saj krepi odpornost organizma, da se uspešneje brani pred virusom.

Delavnice za dijake

Zdravnik priporoča prenehanje kajenja, sproščanje in omilitev stresa, vzdrževanje ustrezne telesne teže, gibanje vsaj 30 minut na dan, uživanje več sadja in zelenjave, manj soljenja, maščob in sladkorja. Redno je treba nadzorovati dejavnike tveganja, kot so krvni tlak, maščobe, sladkor in srčni utrip. Večina možganskih kapi se zgodi v domačem okolju, treba pa je ukrepati hitro in pravilno in ne čakati, da bodo pomagali drugi. V društvu za zdravje srca in ožilja bodo izvajali delavnice​ za dijake, dr. Cevc poziva šole, ki želijo izvedbo delavnic za njihove dijake, naj se obrnejo na društvo.

Nevrolog Igor Rigler, vodja službe za urgentno nevrologijo in kliničnega oddelka za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo na UKC Ljubljana, pravi, da so se v zadnjih dvajsetih letih pri zdravljenju ishemične možganske kapi zgodile velike spremembe. Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljajo mehanično revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja. Invalidnost bolnikov se je od takrat zmanjšala, upadla je tudi umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni. V projektu ozaveščanja vseh generacij, s posebnim poudarkom na mladih, s predavanji in plakati podajajo glavne informacije o možganski kapi in načinu ukrepanja, ko se ta zgodi, najdete jih na spletni strani www.grominute.si.

Pri bolnikih s koronavirusom pogostejša možganska kap

Janja Pretnar Oblak z nevrološke klinike UKC Ljubljana pa opozarja, da je pri bolnikih s covidom-19 bolj pogosta tudi možganska kap. Virus sars-cov-2 sicer v prvi vrsti povzroča akutne respiratorne težave, ob tem pa se pri približno tretjini bolnikov pojavi še nevrološka prizadetost, zlasti glavobol, motnje zavesti in parestezije, to je otrplost ali pekoč občutek, predvsem v okončinah. Pri tem gre lahko za neposredno okužbo osrednjega živčevja, koronavirus pa lahko tudi posredno okvari živčevje prek številnih mehanizmov, kot so hipoksija, to je pomanjkanje kisika v tkivih, čezmeren sistemski imunski odziv, povišanje krvnega tlaka in okvara hematoencefalne bariere, ki ščiti možgane pred molekulami iz krvnega obtoka.

Zdravnica je opozorila na nedavno objavljeno študijo iz Wuhana, opravljeno na 217 hospitaliziranih bolnikih s covidom-19, ki je pokazala, da je imelo 36 odstotkov bolnikov nevrološko simptomatiko. Pri 24 odstotkih so opisali prizadetost osrednjega živčevja, pri 9 odstotkih prizadetost perifernega živčevja in pri 11 odstotkih prizadetost skeletnih mišic. Nevrološka simptomatika se je pogosteje pojavljala pri bolnikih s huje izraženo klinično sliko (pri 46 odstotkih), ki so bili tudi starejši in so imeli hkrati več kroničnih bolezni. Večinoma se je pojavila prvi ali drugi dan po začetku bolezni, možganska kap in motnja zavesti pa z nekaj dni zamude. Potrebna je usmerjena diagnostika za čimprejšnje ukrepanje.

Zaradi koronavirusa v ozadju veliko drugih bolezni

Bolniki po možganski kapi, njihovi svojci in prijatelji se lahko vključijo v združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB), ki je bilo ustanovljeno z namenom, da zapolnjuje vrzeli v pomanjkanju dolgoročne podpore za kakovostno življenje ljudi, ki jih je neposredno ali posredno prizadela možganska kap. Primarij Tatjana Erjavec iz tega združenja opozarja, da je pandemija zaradi covida-19 zaradi svoje razsežnosti v ozadje potisnila veliko ostalih bolezni, vendar te še vedno obstajajo in ostajajo najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti v svetu in pri nas. Zaradi nujnih ukrepov pa so področja preventive, spremljanja kroničnih bolezni, diagnostike ne nujnih stanj, oskrbe na domu in rehabilitacije utrpela veliko škode.



»Pri kroničnih bolnikih po možganski kapi že pred pandemijo ni bilo urejene sistemske podpore po odpustu iz bolnišnice. Leto za letom smo pričakovali sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi zagotavljal timsko obravnavo teh bolnikov. Pandemija je v vsej razsežnosti razkrila pomanjkanje negovalnih bolnišnic in težav s katerimi se spopadajo v domovih za starejše, kot tudi ostale vrzeli v oskrbi starejših. Predvidevamo, da je visoka smrtnost med bolniki v domovih tudi na račun nepokretnih bolnikov po preboleli eni možganski kapi ali več,« je težave povzela zdravnica.
 

Neviden svet za balkoni in zidovi domov

 
Izpostavlja pa, da je za balkoni domov, ki jih vidimo v medijih, in za zidovi naših domov še drug svet, ki ga ne kažejo in še zdaleč ni posledica pandemije, ki pa ni prav nič lep in prijazen: »Ležanje v postelji, omejeno število plenic, časovno, ne glede na fiziološke potrebe strogo programirana nega, omejeno dvigovanje iz postelje, hranjenje in nedotaknjena hrana pri nezmožnosti samostojnega hranjenja, samota in osamitev tudi brez virusa, dodatna plačila za vse mogoče.« Dodaja, da je zato prav, da kljub vsesplošni obremenjenosti s koronavirusom ali pa prav zaradi tega mislimo tudi na ostale bolezni in kronične bolnike.


 
Dejavnosti združenja, kot so na primer druženje, gibanje in ustvarjanje socialne mreže bolnikom in svojcem so v času pandemije zastale. Ni organiziranih telovadb, programov obnovitvene rehabilitacije v zdraviliščih, predavanj in strokovnih nasvetov, druženja, športnih aktivnosti, skupin za samopomoč, kreativnih delavnic, izletov, pohodov. Poleg tega so člani društva  večinoma starejši in zato spadajo v ogroženo skupino, kar pomeni, da bodo ukrepi za njihovo varnost še dolgo pomembni, opozarja zdravnica: »Tisti, ki so v domačem okolju, so v glavnem odvisni od pomoči svojcev; zato so tesni stiki med njimi neobhodni, prenos pa toliko bolj verjeten. Zato so svojci še toliko bolj zadržani pri obisku trgovin in ostalem druženju. Pohvalna je vsesplošna sosedska pomoč in pomoč prostovoljcev, ki prinašajo potrebne stvari iz trgovin in lekarn.«  

Drugačno načrtovanje aktivnosti z varnostnimi ukrepi

 
Ker njihove dejavnosti temeljijo predvsem na druženju večjih skupin, vse to pomeni novo načrtovanje aktivnosti, ki bo upoštevalo vse varnostne ukrepe in je zaenkrat zastalo. V združenju trenutno nudijo pomoč bolnikom in svojcem predvsem preko telefonskih pogovorov, s pisanjem spodbudnih pisem in preko spletnih strani. Žal pa veliko sedanje generacije bolnikov po možganski kapi računalnikov še ne uporablja. Bolniki z motnjo govora težko komunicirajo po telefonu, veliko je takih, ki slabo slišijo ali imajo težave z mišljenjem. 
 
Zdravnica je opozorila tudi na težave s pridobivanjem denarja, saj so financerji nevladnih organizacij glede na izkazane dejavnosti – pri čemer vrednotenje pogovorov in spodbujanje nima cene in računov –, zmanjšali težko pridobljena sredstva za letošnje leto na podlagi predvidenih programov. Še vedno pa upajo, da bodo vsaj del dejavnosti na prilagojen način lahko izpeljali v preostalem delu leta.