Ob nastopu novega ministra za izobraževanje bo stavka odmrznjena

Ljubljana – Kandidat za vodenje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo se zagovarja pred pristojnim odborom državnega zbora. Ta razvojni resor, kot ga imenuje sam, je poldrugo leto vodil že v času vlade Alenke Bratušek. Če mu bodo poslanci vnovič zaupali, napoveduje prenovo zakonodaje o razvojni dejavnosti, osnovnih šolah in gimnazijah.



Ko je bil minister, so ga zaradi projekta Državljanska vzgoja, v katerem je sodeloval še kot profesor, neuspešno interpelirali poslanci SDS. V času, ko je bil šolski minister njegov kolega Igor Lukšič, je fakulteta na razpisu za projekt prejela 700.000 evrov, večina pa je šla za honorarje. Ker se je pri tem domnevno premoženjsko okoristil, ga je ljubljanska policijska uprava ovadila kot sostorilca.



Sicer slovi kot zagovornik javnega šolstva, zato bo zanimivo spremljati, kaj bo storil glede uresničevanja odločbe ustavnega sodišča o enakem financiranju javnega in zasebnega osnovnega šolstva. Stranka SD, v kateri vodi svet za izobraževanje, je v minulem mandatu predlagala spremembo ustave, s katero bi jo zaobšli. Prejšnji teden, ko ga je uradno potrdila kot ministrskega kandidata, je med vrsticami dal vedeti, da bi se takšnim ideološkim zgodbam rad izognil.



Medtem Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz), pričakuje spremembo ustave, ki bo zagotovila polno financiranje javnega šolstva, delež javnega financiranja zasebnega pa prepustila zakonu.
 

Sporazum ali ulica

Posvetiti se bo moral reševanju položaja šolnikov, ki so marca zaradi premierovega odstopa zamrznili stavko. Včeraj so v Svizu nanj naslovili vprašanje, kaj meni o dogovoru o odpravljanju plačnih zaostankov v vzgoji in izobraževanju – še zlasti za delovna mesta učitelja, svetovalca, vzgoijtelja in knjižničarja – ki so ga dosegli na pogajanjih s prejšnjo vlado.

»Stavka je zamrznjena do trenutka, ko bo nastopila nova vlada. Nato bomo imeli dve možnosti: podpisati sporazum ali spet glasovati o prekinitvi stavkovnih aktivnosti.« Zadnja možnost je malo verjetna, dodaja Štrukelj, ki pričakuje čimprejšnja pogajanja.



Sicer se prvega Pikalovega mandata spominja po poskusu sprejetja zakona o visokem šolstvu. Kot je znano, so v njem mnogi videli poskus uvedbe šolnin, zaradi česar je proti njegovemu sprejetju protestiralo vsaj tisoč študentov.

Mnogi izzivi ga čakajo v osnovnih šolah.



V zadnjih letih je bilo na področjih, ki so bila leta zanemarjena, storjenega veliko, denimo pri učbeniški politiki in delovnem času učiteljev, zato predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan upa, da bo Pikalo to delo nadaljeval. Od njega pričakuje prenovo razširjenega programa, saj se podaljšano bivanje danes težko izvaja, ter osmislitev nacionalnih preverjanj znanja, ki se jih otroci ne lotevajo dovolj resno. Prav tako ni nobene potrebe, da bi jih uvedli v tretji razred, poudarja Pečan, kot eno ključnih nalog pa vidi še analizo, zakaj vse več otrok za eno leto odloži vpis.


 

Blizu znanosti

Ministrski kandidat vseskozi zagovarja povečanje sredstev za znanost in raziskave. Tem zdaj namenjamo 0,83 odstotka BDP – gre tako za javna kot tudi zasebna sredstva, javnih sicer namenjamo le 0,40 odstotka. V štirih letih si je zadal cilj, da se približamo enemu odstotku BDP iz javnih sredstev oziroma tri odstotke BDP vseh sredstev. Vsi sogovorniki se strinjajo, da Pikalo zaradi izkušenj ta resor dobro pozna.

Poleg sprejetja visokošolskega zakona ter zakona o znanstveni dejavnosti si rektor ljubljanske univerze prof. dr. Igor Papič ob boku drugih rektorjev prizadeva za poseben zakon o univerzah, ki bo obravnaval visoko šolstvo in znanstvenoraziskovalno delo. Treba je oblikovati še ločeno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in razvoj, saj »predvsem inovacije ostajajo razpete med več ministrstev«, pojasnjuje.





Da je resorje treba ločiti, se strinja Roman Jerala s Kemijskega inštituta, saj je »znanost, zaradi večje izpostavljenosti šolstva, pogosto deležna drobtin«. Meni, da je Pikalo, ki je zanj nedvomno kompetenten kandidat, v prvem mandatu pokazal razumevanje za znanost, v prihodnjem pa upa, da ga bo nadgradil.





Pikalo je bil glavni pogajalec SD za vstop v Šarčevo vlado. Sodeloval je pri pripravi njenega predvolilnega programa, ki je po mnenju prof. Tamare Lah Turnšek, predsednice sveta za znanost, najbolj povzel potrebne korake za razvoj znanosti, kar obeta. A izpostavlja, da na inovacijsko-tehnološkem področju nima veliko izkušenj. »Zato bo težje spet vzpostavil dokaj trhle vezi med gospodarstvom in akademsko sfero. Obenem verjamem, da bo ne le zakrpal, ampak čim prej uveljavil zakon o razvojni dejavnosti in posodobil skorajda že zavrženo razvojno-inovacijsko strategijo,« našteva.



Zaslišanje ministrskega kandidata se bo pričelo ob 15. uri.