O potvarjanju zgodovine, fašizmu in migrantih

Ribnica – Ob 75-obletnici strmoglavljenja ameriškega vojaškega letala so danes v Makošah, sredi gozda, odkrili spominsko obeležje. Slovesnosti se je udeležil tudi predstavnik ameriškega veleposlaništva James Peranteau, slavnostni govornik pa je bil dr. Božidar Flajšman, član alternativne akademije in član projektne skupine okupacijske meje 1941 – 1945, ki je v govoru obsodil medvojno kolaboracijo, rezilno ograjo na meji z republiko Hrvaško in potvarjanje zgodovinskih dejstev.

Prav na mestu, kjer zdaj stoji obeležje, se je 18. novembra leta 1944 zrušil ameriški bombnik B-24 Liberator, ki ga je nad Vidmom v Italiji zadela sovražnikova protiletalska baterija. S poškodovanim letalom se je posadka skušala prebiti do Bele krajine, kar ji ni uspelo.



Pred strmoglavljenjem je posadka izskočila, šest njenih članov so ujeli domobranci in jih predali okupatorju, ki so jih nato poslali v nemška taborišča. Štirim članom pa je s pomočjo partizanskega minerskega bataljona XV. divizije uspelo priti do letališča v Krasincu v Beli krajini, od koder so jih zavezniška letala nekaj dni kasneje prepeljala v Bari. Vseh deset zaveznikov je drugo svetovno vojno preživelo. Partizani so med vojno sicer rešili 812 sestreljenih zavezniških vojakov. 

Tlakovanje poti v nove delitve

Ta primer zgovorno dokazuje, pravi Flajšman, kakšna je bila situacija med drugo svetovno vojno, ter kdo so bili zazvezniki zaveznikov in kdo okupatorjevi sodelavci. Odločno je nasprotoval zavzemanje predsednika države Boruta Pahorja po odkrivanju obeležji partizanov in domobrancev na istih spominskih ploščah, kar se je pred časom zgodilo v Karlovici pri Velikih Laščah.



»Nemogoče si je zamisliti, da bi bili na isti plošči zapisana imena zavezniških pilotov, partizanov, okupatorjev in njihovih sodelavcev. To bi pomenilo enačenje žrtev in njihovih rabljev. S potvarjanjem zgodovine in pod krinko plemenitosti se tlakuje pot zgolj v nove delitve in nove grozote,« je bil kritičen Flajšman na slovesnosti, ki je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Pahorja. Po njegovem prepričanju sprava ne more temeljiti na potvarjanju zgodovine, ampak na zgodovinskih dejstvih, kar pomeni biti kritičen tudi do vsega slabega v času NOB in v povojnem obdobju.

Protest proti žiletkasti ograji

Flajšman je zbrane pozval, da je treba vso energijo usmeriti v preprečevanje poskusov oživljanja nacifašizma, ki se v novih oblikah spet plazi po Sloveniji in Evropi, kar se kaže tudi z uničevanjem socialne države, zlorabo politične moči, širjenjem sovražnega govora, razrastom antiintelektualizma in poskusi potvarjanja zgodovine.



Govornik je protestiral, ker je meja s Hrvaško obdana s panelnimi ograjami in žiletkasto žico, kjer umirajo ljudje. Begunci, ki bežijo iz vojnih območij ali iz nevzdržnih življenjskih razmer se namreč utapljajo v Kolpi. Pred nedavnim je na meji umrl 20 - letni fant, državljan Sirije. Policisti so ugotovili, da je klical v Nemčijo svoja brata in povedal, da ne more več in da naj ga pridejo iskat. Sorodniki so ga našli nekje v gozdu v bližini Ilirske Bistrice na podlagi koordinat, ki jih je poslal. Zdravnica iz Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica ga je oživljala, a je kljub temu umrl. Vzrok smrti sta bili podhladitev in izčrpanost. 



»Vsakdo, ki ima v sebi vsaj malo čuta za sočloveka se lahko ob vsem tem zgrozi. Slovenska in evropska politika pa ne kažeta niti malo interesa, da se zadeve normalizirajo in da se uredijo stvari v državah od koder ljudje bežijo,« je prepričan Flajšman.