Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Okolje

Pri nas sonce, drugod bolj veter, premog in plin postajata draga

Fosilnim virom se izteka čas v čedalje več državah, a ne brez težav, zlasti zaradi bojazni pred nestabilnostjo sistemov.
Sončne in vetrne elektrarne so na pohodu povsod, cene padajo, vprašanje je zgolj omrežje. FOTO: Amanda Perobelli/Reuters
Sončne in vetrne elektrarne so na pohodu povsod, cene padajo, vprašanje je zgolj omrežje. FOTO: Amanda Perobelli/Reuters
21. 3. 2021 | 20:00
7:57

V nadaljevanju preberite:


»Zaradi izjemnega porasta cen emisijskih kuponov na ravni nad 40 evrov na tono in napovedi, da se cene lahko dvignejo tudi do 100 evrov na tono v prihodnjih letih, je dokončno jasno, da je premogovna era končana. V tem smislu smo dejansko vstopili v solarno dobo, saj so polne cene električne energije iz velikih sončnih elektrarn nižje od tekočih stroškov proizvodnje v termoelektrarnah. Plinske elektrarne se še nekako držijo, a bodo z višjimi cenami kuponov CO2 tudi te postajale nekonkurenčne. V resnici sta pri vetru in soncu še največja ovira prav pridobitev lokacij in hitrost pridobivanja dovoljenj,« pravi Robert Golob, predsednik uprave Gen-I. Kako gre drugim?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine