O HE na srednji Savi na skrivaj in za zaprtimi vrati

Postopek umeščanja prvih treh hidroelektrarn (HE) na srednji Savi - Renke, Trbovlje, Suhadol – se ne glede na zaveze iz koalicijske pogodbe vlade dr. Roberta Goloba nadaljuje nemoteno in stran od oči javnosti, opozarjajo stranski udeleženci v postopku celovite presoje vplivov na okolje za državni prostorski načrt (DPN) omenjene trojice HE. Glede na »evidentne kršitve« Eko krog, Društvo za proučevanje rib Slovenije in PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pričakujejo, da se postopek ustavi.

Pretočna akumulacijska HE Trbovlje. Računalniška simulacija HE. FOTO:Ladislav Tomšic/Press Release

Spomnimo: investitor v devet oziroma dvanajst HE na srednji Savi je Holding Slovenske elektrarne, smotrnost gradnje srednjesavske verige pa naj bi vlada dr. Roberta Goloba glede na koalicijsko pogodbo ponovno preverila; hkrati se je zavezala, da bo z naravnimi viri ravnala pametno in trajnostno. Pripombe, ki so jih stranski udeleženci podali na okolijsko poročilo, so včeraj predstavili tudi javnosti. Bistveni očitki se nanašajo na »načrtovanje projektov za zaprtimi vrati«, »drobljenje projektov«, »precenjene« pozitivne vplive na proizvodnjo elektrike in na »podcenjene« emisije toplogrednih plinov.

Kot pravi Brina Sotenšek iz DPRS, raziskave ugotavljajo negativne vplive na »ekosistem, ki je že zdaj prizadet« - na reko Savo, kjer je že osem velikih HE. Na njej je od Mavčič do Brežic načrtovanih 17 jezov. Okolijsko poročilo, poudarja, ne obravnava skupnih vplivov na odsek med Medvodami in Suhadolom, ki je še »edini daljši nepregrajeni odsek Save v državi« in kjer živi tretjina slovenskih sladkovodnih ribjih vrst – med njimi tudi donavski endemit sulec.

Spreminjati koncept Mokric je kot sredi gradnje prestavljati bazen

Drugi očitek pripravljalcem okolijskega poročila se nanaša na neupoštevanje strateških dokumentov na evropski in globalni ravni. Tačas ko se je EU zavezala, da 25.000 kilometrov rek povrne v stanje pred regulacijo, gre Slovenija v nasprotno smer, pravi Sotenškova.

Iz procesa gnitja na tisoče ton plina

Jure Vetršek. FOTO: Arhiv Dela

Poleg tega je po besedah mag. Jureta Vetrška, predsednika Eko kroga, proizvodnja v bodočih treh HE precenjena (dale naj bi 400 gigavatnih ur elektrike), emisije pa podcenjene. V okolijskem poročilu po njegovem manjka celovita analiza vplivov toplogrednih plinov na podnebje: »Tri HE naj bi ob upoštevanju optimistične proizvodnje iz HE na srednji Savi prinesle dobrih 100.000 ton prihranka CO2, toda pri gnitju organskih materialov naj bi za jezovi nastalo 170.000 ton ekvivalenta CO2 letno.«

Aljoša Petek iz PIC opozarja na dva pravna vidika: prvi je, da je glede na nacionalni energetski in podnebni načrt iz leta 2020 kakršnakoli gradnja HE na srednji Savi nesprejemljiva, drugi pa se nanaša na »birokratsko manipulacijo zakonodaje«, saj bi morala celovita presoja vplivov na okolje zajeti celotno verigo HE, trdi Petek, ne le enega dela, kar ima za posledico prikaz manjših vplivov na okolje.

Poleg tega je po njegovem problematična tudi koncesijska pogodba za pridobivanje električne energije na srednji Savi. Sporno je, da je bila v nasprotju s 137. členom veljavnega zakona o vodah sklenjena pred pravnomočnim sprejetjem DPN za umestitev hidroelektrarn. Ker pa omenjeni DPN ne predvideva novih tehnologij pri umeščanju HE v prostor, je pričakovati negativno oceno tudi v tem postopku, meni Petek.

Ogroženi viri pitne vode

Uroš Macerl. FOTO: Jože Suhadolnik

A to še ni vse, saj naj bi jezovi na Savi, zatrjuje Uroš Macerl iz Eko kroga, ogrožali glavne zasavske vire pitne vode, ki so tik ob reki, dvig njene struge pa pomeni tudi več plazov.

Na vprašanje, koliko podpore uživajo načrti o HE na srednji Savi pri zasavskih županih, Vetršek odgovarja: »Če so župani odgovorni za kakovost življenja, je odgovor preprost.« Macerl pa računa predvsem na »zdrav razum« zasavskih občinskih vodstev, še zlasti zato, dodaja, »ker vsi vemo, da denar za mostove in ceste, ki jih skupaj z gradnjo HE obljublja politika, ne bo prišel iz energetike, temveč iz državnega proračuna«.

Eko krog sicer že ima mandat občinskega sveta v Zagorju, da odpre razpravo o tem, kaj HE na srednji Savi prinašajo Zasavcem in njihovemu okolju.