Drstišča v rokah ustavnega sodišča

Ljubljana – »Paradoks je, da je novi habitat, ki bo ustvarjen v obliki pretočne akumulacije, zaradi svojih karakteristik idealen habitat za platnico, kar smo preverili pri ihtiologih svetovnega slovesa zunaj Slovenije, po drugi strani pa se skuša izboljšava predstaviti kot problem,« o več kot leto trajajočem zapletu z začetkom gradnje »razvpite« HE Mokrice pravi prvi mož družbe investitorice Hidroelektrarne na spodnji Savi (Hess) Bogdan Barbič.

Predvideni ukrepi za HE Mokrice kljub legi v območju Nature 2000, dodaja, niso nič drugačni, kot so bili na zgoraj vodnih elektrarnah: »Tudi tam smo kljub temu, da ni Nature, zgradili prehode za vodne organizme (ribje steze), nova drstišča ter številne nove habitate. Razlika pri HE Mokricah je le v tem, da je treba zaradi spremembe predpisov EU zdaj za vodotoke širše od sto metrov zgraditi dva prehoda za vodne organizme, lotili pa smo se tudi renaturacije pritokov Save na tem območju, kar bo nedvomno zvišalo standarde varovanja narave. Finančno gre za nekaj milijonov evrov, ki bi jih izvedli v vsakem primeru – tudi brez Nature.« Država bo morala za HE Mokrice sicer pridobiti tudi lastništvo okrog štiri tisoč zemljišč ...

Bogdan Barbič, direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi, verjame ihtiologom, ki pravijo, da bo novi habitat, ustvarjen v obliki pretočne akumulacije, zaradi svojih karakteristik idealen za platnico. Foto: Jože Suhadolnik

Na Arsu se postopek nadaljuje

V zakulisju se tačas odvija bitka za Savo brez akumulacij na eni strani in na drugi za optimalni izkoristek energetskega potenciala spodnje Save ter za učinkovito protipoplavno zaščito, ki bi ju zagotavljala zadnja v nizu HE na spodnji Savi. Politika z drugim paketom zakonodaje za blažitev koronakrize hiti odpirat vrata pospešenim postopkom za gradnjo HE Mokrice. Naravovarstveniki, nasprotno, opozarjajo na ogroženost rib platnice in zvezdogleda, vider in bobrov ter se trudijo s pozivi k ustavni presoji domnevno spornih določb gradnjo preprečiti in obdržati status strank v postopkih za presojo posledic HE Mokrice na okolje. A to z novo zakonodajo postaja vse manj dosegljivo, saj le redke nevladne organizacije izpolnjujejo potrebne pogoje … Negativnega vpliva akumulacij na ribji živelj ni mogoče zanikati, pravijo tudi v Slovenskem društvu za zaščito voda. Na Arsu pa tačas poteka ponovni postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja (OVS) za HE Mokrice; kot pravijo, »v skladu z veljavno zakonodajo in upoštevaje napotila sodišča«.

Spomnimo, da je upravno sodišče lani po pritožbi DPRS, Društva za preučevanje rib Slovenije, OVS vrnilo v postopek. V Hess vztrajajo, da je sodišče uredbo za HE Mokrice »razveljavilo, ker je Društvo od izvajalca, Zavoda za ribištvo, zahtevalo študijo za HE Boštanj, Arto-Blanca in Krško (in ne Mokrice), ta pa študije ni želel takoj izročiti, ker nima nobene zveze s HE Mokrice: »Sodišče je po našem mnenju napačno ocenilo, da bi moral izvajalec študijo za hidroelektrarne, ki jih elaborat vplivov na okolje ni vsebinsko obravnaval, izročiti Društvu in to kljub temu, da Društvo tega ni zahtevalo od Arsa kot upravnega organa. Ko je bila študija Društvu izročena, je bil problem odpravljen. Sodišče pa nikoli ni zahtevalo novih študij, ki bi jih moral investitor naročiti.«

Kako naprej brez statusa?

Tačas ko se v HESS ukvarjajo s tem, kako že predvidene omilitvene ukrepe za območje HE Mokrice zaradi Nature 2000 dodelati v skladu s sodbami evropskega sodišča o izravnalnih oziroma omilitvenih ukrepih, je ustavno sodišče sklenilo, da pritožbo naravovarstvenikov obravnava po hitrem postopku. Kaj bo DPRS storilo, če izgubi status stranke v postopku za HE Mokrice? »Kakršenkoli poseg v pridobljene pravice je očitno protiustaven. Posega, kot je načrtovan, zakonito in skladno z EU predpisi ni mogoče izvesti, kar bo na koncu pač presojala tudi EK. Položaj je za investitorja v okoliščinah, ki jih je povzročil MOP s horuk posegi, skrajno tvegan in nepredvidljiv.« Senka Vrbica s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij pa pravi, da je usoda nevladnikov, ki bodo v prihodnje v postopkih želeli sodelovati kot stranski udeleženci – ustavno presojo koronazakona so zahtevale tri organizacije - v rokah ustavnega sodišča: »Če bodo določila novega zakona obveljala, za naprej ni učinkovitih korakov; nacionalna zakonodaja je, kakršna je.«