Novogoričani se povezujejo s Korošci

»Že 25 let gremo vsak prvi petek v januarju na Slovenski ples v Celovec, z avstrijsko Koroško pa me je najprej povezal Janko Malle, predstavnik Slovenske prosvetne zveze,« pravi Elvis Bužinel, vinar in gostinec s Plešivega v Brdih. Danes sta novogoriška obrtno-podjetniška zbornica in Slovenska gospodarska zveza v Celovcu podpisali sporazum o sodelovanju.

Za Bužinelove je avstrijska Koroška danes utečen trg, bodisi da tja prodajajo svoje vino bodisi da od tam prihajajo obiskovalci na oddih k njim v Brda. »Če so avstrijski gostje še pred desetletji k nam prihajali na en krožnik, pivo in šnops, zdaj zahtevajo pet krožnikov s petimi različnimi vini, nihče pa ne pije več piva in šnopsa,« se posmeje. Resneje pove, da so jim pot na avstrijski trg pomagali utreti slovenski rojaki, brez katerih jim zagotovo ne bi uspelo.

Bužinel kot zanimivost še omeni, da se je njihova družinska povezava z Avstrijo nadaljevala s prijateljstvom s Stefanom Schellandrom, zdaj že upokojenim ravnateljem Višje šole za gospodarske poklice Št. Peter v Šenjakobu v Rožu. Tam se je namreč šolal najprej eden od njegovih sinov, in od tedaj se dijaki iz Brd redno tja vpisujejo.

Skupna zgodba so tudi njoki

»Obe organizaciji delujeta v obmejnem območju, kjer smo vezani na čezmejna sodelovanja,« pove Primož Černic, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica, ki je danes podpisal sporazum s Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Čeprav je novogoriško gospodarstvo tradicionalno povezano predvsem z bližnjo Italijo, so po njegovih besedah trgovske poti vzpostavljene tudi proti avstrijski Koroški. »Te povezave bi radi še okrepili in olajšali poslovanje z izmenjavo informacij o zakonodajnih spremembah in drugih pogojih nastopa na trgu,« razlaga. Po njegovih besedah je smiseln tudi skupni nastop na različnih poslovnih sejmih ter sodelovanje pri evropskih projektih. Priložnost se ponuja tudi v okviru Evropske prestolnice kulture, ki jo bosta prihodnje leto gostili Nova Gorica in Gorica.

»Vsekakor sta pomembni področji našega povezovanja gostinstvo in turizem. Preko naše zbornice smo denimo sprožili projekt avtohtonega 'goriškega njoka', s katerim želimo promovirati našo regijo. Svoje 'njoke' pa imajo tudi na italijanski in avstrijski strani, kar je zagotovo lahko skupna zgodba,« je prepričan. Trenutno pa so nedvomno največji »ambasadorji« Goriške na avstrijskem Koroškem vinarji iz Brd, zagotovi.

Černic ob tem doda, da si bodo poleg tega prizadevali za izmenjavo pozitivnih praks; v Avstriji zelo dobro deluje sistem izobraževanja mladih obrtnikov oziroma podjetnikov, ki so vir tehničnega znanja, za katerega je pomembno, da ostaja v regiji. »Pri nas opažamo, da predvsem obrtniško znanje izgineva, zato si želimo navdušiti mlade za te poklice,« podčrta.

Širitev in krepitev čezmejnega prostora

»To je že naš 23. sporazum z različnimi zbornicami v celotnem alpsko-jadranskem prostoru, se pravi na območju, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško,« pa je dejal Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Med drugim se povezujejo tudi z manjšinskimi organizacijami slovenskih rojakov v zamejstvu in Južnih Tirolcev. »Za nas so ti sporazumi zelo pomembni, saj si prizadevamo za širitev in krepitev čezmejnega gospodarskega prostora, predvsem tam, kjer je prisotna slovenska skupnost,« nadaljuje.

»To je že naš 23. sporazum z različnimi zbornicami v celotnem alpsko-jadranskem prostoru,« pove Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca.

Tudi Wakounig je  izpostavil, da Avstrijci radi prihajajo na oddih v Brda, kjer imajo poleg kakovostnega vina in kulinarike na voljo tudi rekreacijo v naravi. »Poleg turizma pa si želimo povezati tudi industrijo oziroma mala in srednja podjetja različnih panog, kar je še posebej pomembno v zdajšnjih kriznih časih,« navede. Sporazum, ki so ga podpisali danes, je tako spodbuda za nastop na avstrijskem trgu. Kot poudari sogovornik, namreč, tudi tam živijo Slovenci, ki lahko rojakom iz matične domovine pomagajo odpreti nove poslovne poti.

Priložnost za prenos dobrih praks

»Gospodarstvo, kot je slovensko, potrebuje močna zavezništva z bližnjimi partnericami, hkrati pa je avstrijsko gospodarstvo visoko razvito in izvozno usmerjeno, kar pomeni, da hitro lahko najdemo stičišča,« je poudaril Blaž Cvar, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. Glede na to, da je severna soseda šele naša peta trgovinska partnerica, je po sogovornikovem mnenju to mogoče še izboljšati.

Omeni tudi, da mreža zbornic New Alpe Adria Network povezuje 1,2 milijona podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. »Pomembni so tudi skupni projekti, kot je denimo Talent center Slovenija, pri katerem sodeluje slovenska obrtna zbornica, in po zgledu Talent centra Graz, želi vzpostaviti inkubator za spodbujanje poklicnih usmeritev pri mladih,« še povzame.