Septembra lani spodletela izstrelitev rakete, zatem preložitev zaradi pandemije covida-19, močnih višinskih vetrov in nazadnje tajfuna Maysak. Minulo noč pa je šlo vse kot po maslu. Izstrelitev nosilne rakete s sateliti, vključno z dvema slovenskima – Trisatom in Nemom HD –, je uspela.



S slovenskima satelitoma so že uspešno vzpostavili prvi stik, so sporočili iz mariborske univerze in Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so ju razvili. Raketo podjetja Arianespace so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju. 

Na novinarski konferenci, ki se je nanašala predvsem na satelit Trisat, so se na uspeh odzvali gospodarski minister Zdravko Počivalšek, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Boštjan Vlaovič in vodja projekta Trisat Iztok Kramberger in direktor podjetja SkyLabs Tomaž Rotovnik. Iz Francoske Gvajane se je v video sporočilom oglasil tudi Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje-SI.

Njihove izjave si lahko ogledate v videu:



 

V Mariboru razvijajo že naslednji satelit

V Mariboru so ponosni, ker so si drznili na pot v vesolje, ker so razvili nove prebojne tehnologije in premaknili meje miniaturizacije, je pisalo v video napovedniku novinarske konference, v katerem je bil jasno viden tudi logotip Trisata s silhueto Triglava. Govorci so bili vidno navdušeni in tudi čestitk ni manjkalo.

Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, v okviru katere so razvili satelit Trisat, je prepričan, da se je Slovenija zapisala med države, ki obvladajo vrhunsko tehnologijo, ki omogoči izstrelitev satelita v vesolje. Tak uspeh istočasno opredeljuje tudi vlogo univerze, ki jo vodi, v širši družbi, je prepričan. Kot je povedal, zgodba razvoja Trisata na univerzi ne predstavlja enkratnega utrinka, pač pa je že napovedal izvedbo novega satelita, ki bo v vesolje poletel predvidoma na začetku prihodnjega leta. Pri njem sodelujejo tudi ljudje iz mednarodnega prostora, Trisat, ki je majhen satelit, a odpira mnoga vrata, je tako le začetek zgodbe, ne konec, je še povedal.

Minister Zdravko Počivalšek je izstrelitev označil za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenske znanosti in tehnologije. Opazovanje Zemlje iz vesolja bo v prihodnje določalo kakovost življenja, je prepričan. Človeštvo se sooča z okoljskimi in družbenimi izzivi, s prehranskimi izzivi in izjemnimi količinami podatkov, vesoljska tehnologija pa lahko bistveno pripomore pri iskanju ustreznih odgovorov, je prepričan. Področje vesoljskih raziskav je pomembno tudi z vidika slovenskega gospodarstva in znanosti, saj spada med panoge z najvišjo dodano vrednostjo.

Dejstvo, da se je Slovenija leta 2016 pridružila Evropski vesoljski agenciji, je Počivalšek označil za velik uspeh, z izstrelitvijo obeh satelitov pa se je vključila v krog držav z delujočimi sateliti v vesolju. Na to moramo biti zelo ponosni. Aktivni in tekmovalni moramo biti tudi v vesolju, ne le na Zemlji, je prepričan gospodarski minister. 

Od izstrelitve obeh satelitov si lahko obetamo neposredne podatke o Sloveniji, razvoj naprednih aplikacij za potrebe kmetijstva, zaznavanje okoljskih procesov in pomoč v primeru naravnih nesreč, je med drugim še povedal minister.


 

Desetletje razvoja in priprav

Prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Boštjan Vlaovič je povedal, da satelit Trisat odraža, kar tudi v Sloveniji znamo, zmoremo in si drznemo. Na mariborski fakulteti so ponosni, da so del te zgodbe.

Vodja projekta Trisat Iztok Kramberger se je ob predstavitvi satelita zazrl v desetletje njegovega razvoja in priprav, časa, med katerim so nekateri sodelujoči študentje že postali uspešni inženirji, znanstveniki ali poslovneži na mednarodnem področju. Kot je omenil, so leta 2014 na univerzi in v podjetju SkyLabs lahko podpisali pogodbo z Evropsko vesoljsko agencijo, sledila so leta trdega dela. Ponosno je povedal, da v ekipi satelita nikdar ni bilo niti kančka dvoma, da uspeh ne bi sledil.

Trisat, ki je sedaj utirjen na višini približno 540 kilometrov, je po mnenju mnogih strokovnjakov Evropske vesoljske agencije eden tehnološko najbolj izpopolnjenih miniaturnih satelitov, ki jih človeštvo trenutno premore, je prepričan Kramberger. Je plod slovenskega uma in znanja, sestavlja pa ga več kot 6000 komponent, ki tvorijo izjemno kompleksen sistem s težo zgolj 3,8 kilograma. Zato je izstrelitev pomemben dogodek za slovensko znanost in gospodarstvo, je prepričan. »Gre za pomembno infrastrukturo, ki tokrat ni na našem planetu, je v vesolju.«

»Z misijo Trisat smo sicer šele na začetku,« je dodal. Primarni tovor satelita, ki ga je razvilo podjetje SkyLabs, je po njegovem mnenju noviteta v svetovnem merilu. Omogoča hiperspektralno oddaljeno opazovanje Zemlje v specifičnem kratkovalovnem področju svetlobe, ki kaže mnoge potencialne aplikacije. Od zaznavanja vegetativnih procesov na Zemlji do zaznavanja vulkanskega prahu in oljnih madežev na morju.

S satelitom, ki Zemljo obkroži v dveh urah, bodo naslednjih šest let upravljali v Mariboru. »Sanj še ni konec, to je šele začetek,« je še povedal Kramberger. Naslednji projekt, ki ga načrtujejo na fakulteti, prav tako na področju nano satelitov, bo namenjen za orbito 6000 kilometrov nad Zemljo. Ta satelit bo težji, ker je ta višina v srednji Zemljini orbiti mnogo zahtevnejša, namenjen pa bo merjenju vesoljskega vremena v magnetosferi. Predstavljal bo nov svetovni mejnik na področju nano satelitov. 

Kamera na Trisatu bo lahko zaznala tako oljne madeže kot mikroplastiko, je povedal direktor podjetja SkyLabs Tomaž Rotovnik. Za njegovo podjetje pomeni satelit velik prelom, z njim se je lahko zapisalo na zemljevid vesoljske tehnologije. Po uspešni izstrelitvi so zrasle tudi njegove ambicije, je dodal.


 

Trisat in Nemo HD

Trisat je težak zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.