Stroka nima zadržkov glede cepljenja mladostnikov

Po podatkih sledilnika za covid-19 so včeraj v Sloveniji ob 1329 opravljenih testih potrdili 57 novih okužb, delež pozitivnih je medtem znašal 4,3 odstotka. Poleg tega je bilo opravljenih 8463 hitrih antigenskih testov, trenutno število aktivnih primerov v državi pa znaša 3661.

V nedeljo sta umrla dva bolnika s covidom-19, v bolnišnični oskrbi so 203 bolniki, od tega jih 51 potrebuje intenzivno nego. Sedemdnevna incidenca okužb znaša 242.
 

Novinarska konferenca

O aktualnem stanju epidemije sta govorili Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, in Marjana Majerič, direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Tokratno novinarsko konferenco je povezoval direktor Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija.



Urbanija je najprej predstavil aktualne podatke o številu okužb ter številke hospitalizacij in smrti zaradi obolenj s covidom-19.

Prva govorka Mateja Logar je enkrat več povedala, da se epidemiološka situacija delno umirja, nismo pa še tam, kjer bi si vsi želeli. Že prejšnji teden je sicer izpostavila, da Slovenija izpolnjuje lastne kriterije zelene faze, enako pa ne velja za evropske kriterije, kjer smo še vedno v rdečem območju. »V primerjavi z drugimi evropskimi državami imamo bistveno slabšo epidemiološko situacijo, zato so nekateri ukrepi še potrebni. Prehitro in nekontrolirano sproščanje ukrepov vodi v ponovno rast okužb in čeprav nam gre na bolje, moramo biti previdni in upoštevati aktualne ukrepe,« razlaga Logarjeva.



Znova se je dotaknila polemike s sistemom PCT, ki ni posebnost Slovenije - sistem je vzpostavljen tudi v drugih evropskih državah, poudarja Logarjeva. Kot pravi, se s tem zagotovi izvajanje storitev, ki jih sicer v trenutnih epidemioloških razmerah ne bi mogli izvajati.
 

S cepljenjem zavarujemo tudi tiste, ki se cepiti ne morejo

Logarjeva je predstavila vprašanje, s katerim se najpogosteje srečuje, in sicer, zakaj bi osebe, ki niso cepljene, lahko škodile tistim, ki so cepljene? Pri tem je poudarila potrebno zavedanje, da so med nami tudi ljudje, ki se ne morejo cepiti. »Bodisi so to osebe, ki imajo avtomoimune bolezni, rakave bolezni in prejemajo zdravila, zaradi česar se ne morejo cepiti. Slednje je drugi aspekt cepljenja - najprej se cepimo, da zaščitimo sebe, obenem pa s cepljenjem zaščitimo tudi druge, ki se cepiti ne morejo,« poudarja Logarjeva. Na novinarsko vprašanje, kakšno je stališče stroke glede cepljenja mladostnikov, Logarjeva odgovarja, da strokovnih zadržkov za cepljenje pravzaprav mladostnikov ni.

Ob zaključku predstavitve je Logarjeva predstavila še ECDC kriterije, ki določajo, kdaj se države razvrščajo po določenih barvah. V luči tega je primerjala tudi pogoje delovanja gostinskih lokalov in nastanitvenih objektov v Avstriji in poudarila, da so pri severni sosedi epidemiološke razmere sicer skoraj trikrat boljše kot pri nas.

Kar se tiče gostinskih lokalov je tam še vedno treba nositi FFP2 maske, razen za tiste, ki sedijo ob mizi. Vseprisotna je tako imenovana Covid-19 pooblaščena oseba, ki se pri podjetjih specifično ukvarja z ukrepi preprečevanja okužb. Gostinski lokali, spaji, fitnesi in skoraj vse ostale sorodne dejavnosti se zapirajo ob 22. uri. Logarjeva še pravi, da je v trgovinah v Sloveniji na kupca rezerviranih 20 kvadratnih metrov, pri nas smo prešli na 10 kvadratnih metrov.

Avstrijci pri prehodu meja upoštevajo priporočila ETC, ki navaja, da osebe, ki prihajajo iz zelenega in rumenega območja, lahko v državo vstopijo brez omejitev, iz rdečih delov naj upoštevajo sistem PCT, pri temno rdečih pa PCT in 5-dnevna karantena. Ob navedem, so izjema zgolj dnevni migranti.

Po besedah Logarjeve Slovenija ECDC kriterijev ne upošteva, ker so bile številke okužb ob oblikovanju vladnega semaforja izjemno visoke, oziroma v temno rdečem območju. »V tem območju bi ostali dalj časa, zato smo lastni semafor prilagodili,« zaključi Logarjeva.
 

Veliko zanimanja za cepljenje v gospodarstvu

Odziv podjetnikov na cepljenje je predstavila Marjana Majerič iz GZS. Ta je poudarila splošen pomen cepljenja, hkrati pa poudarila, da če bi se ob zdravstvu in šolstvu zlomilo še gospodarstvo, bi to bil grozen scenarij za Slovenijo. Po besedah Majeričeve je cepljenje pomembno tudi zato, ker se s tem prihrani denar v javni blagajni, saj so stroški zdravljenja bolezni covid-19 bistveno višji kot stroški cepljenja. Visoki pa so sicer tudi stroški kasnejše morebitne rehabilitacije zaradi bolezni.



Majeričeva je z veseljem sporočila veliko zanimanje za cepljenje v gospodarstvu. »Ko smo dobili zeleno luč z Ministrstva za zdravje in Ministrstva za gospodarstvo, je GZS skozi vseh trinajst regijskih zbornic pozvala podjetja, naj sporočijo namere in število zaposlenih, ki so pripravljeni za cepljenje. Odziv je bil neverjeten, že v 24 urah so pripravili sezname,« razlaga Majeričeva.

GZS je evidentiral odziv pri več kot 450 podjetij, v gospodarstvu pa je zdaj cepljenih že več kot 20.500 oseb. Dejansko število je verjetno še večje, saj so nekateri sodelovali neposredno s cepilnimi centri in ne z GZS. Podjetja so cepljenja organizirala tako, da je bil delovni proces čim manj moten, je še dodala Majeričeva.