Nova realnost spremenila odnos do virtualnega sveta

Ljubljana – Različne oblike spolnega izkoriščanja in zlorab otrok so področje, ki ga je zdajšnja kriza, povezana z epidemijo novega koronavirusa, najbolj razplamtela, pravi Anton Toni Klančnik, ki na Europolu v okviru Evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto dela kot specialist za zaščito otrok. Prav o tej problematiki so danes razpravljali na 10. posvetu o e-zlorabah otrok pod okriljem prijavne točke Spletno oko (Center za varnejši internet Slovenije), uprave kriminalistične policije ter Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije.

»Ker so bili pred časom tako otroci kot tudi storilci kaznivih dejanj prisiljeni ostati doma in so več časa preživeli na internetu, se je nevarnost, da otroci postanejo žrtve spolnih zlorab na spletu, opazno povečala,« je poudaril Klančnik, ki je med drugim izrazil zadovoljstvo, da je posvet postal vseslovensko stičišče strokovnjakov najrazličnejših poklicev ter da se vselej potrjuje, kako zelo pomembni sta medsebojno sodelovanje in povezovanje na kompleksnem področju.

A ne samo sodelovanje stroke, vse se začne v družini, pa so si bili edini vsi strokovnjaki, ki so poudarili pomen odkritega pogovora z otroki, nadzora nad tem, kaj počnejo na spletu, in seveda primernega odziva, ko se ugotovi, da so postali žrtve zlorabe ali pa zaradi mladostniškega postavljanja ali zabave celo storilci.
 

Ni enotnega vzorca

Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na generalni policijski upravi, je iz izkušenj povedal, da ni enotnega vzorca, kdo bi bil lahko predator nad naivnimi in nedolžnimi otroki, saj se je v svoji karieri srečal z vsemi profili, od tistih, ki so imeli povsem urejeno družinsko življenje, in so bili zato vsi presenečeni, do takšnih, ki bi lahko na neki način izstopali. Starostni razpon storilcev je bil od 14 (prej otrok niti ni odgovoren za kaznivo dejanje) do 88 let.



Razne pametne naprave so danes stalnica že v predšolskem obdobju in zmotno je mišljenje, naj se otroka povsem odreže od sodobne tehnologije, da bo potem varen. Prej ali slej se bo namreč s tem srečal. Telefoni, tablice in povezava s spletom so danes del življenja in tako bo ostalo, zato Tekavec poudarja, da je še kako pomembno, da imajo starši nadzor, predvsem nad mlajšimi otroki, saj se ti ne zavedajo vseh pasti, ki jih prinaša svetovni splet.

»Otroci, ki napravo uporabljajo ne vedoč, da se jim lahko kaj zgodi, se lahko hitro ujamejo v past. Storilci spolnih zlorab so izredno manipulativni, se predstavljajo kot prijazni do najstnikov, ki imajo lahko kup težav, ki spremljajo njihovo obdobje odraščanja, so razumevajoči, ga opevajo, si s tem pridobijo zaupanje, ki se lahko nadaljuje s pošiljanjem golih fotografij, videoposnetkov, včasih se celo osebno srečajo in imajo spolne odnose,« je skop opis tega, kar Tekavec pove iz izkušenj kriminalistov.
 

Od samozavesti do hude stiske

Vse to na kratki rok lahko otroku dvigne samozavest, mu ugaja, a račun za takšno ravnanje pride, ko je ponavadi že prepozno. Ko otrok ne sodeluje več, sledijo grožnje, izsiljevanje, otrok je v stiski, sram ga je, ne upa si povedati. Niso osamljeni primeri, ko to vodi do samopoškodbe ali celo samomorov. Gre celo v takšne skrajnosti, opozarja Tekavec, da nekateri storilci otroke prav prepričujejo v takšna dejanja.

Težava je tudi, ker v digitalnem svetu skorajda nobena stvar ni več trajno izbrisana, posnetki golih ali zlorabljenih otrok pa se med pedofilskimi mrežami hitro širijo, odkriti in izbrisati pa jih je, včasih tudi zato, ker je strežnik nahaja v kakšnih od držav tretjega sveta, izredno težko.



Izkušnje kažejo še, da se v pasti svetovnega spleta večkrat ujamejo otroci in mladostniki, kjer doma primanjkuje pogovora o tem, o preventivnih nasvetih in kjer odpade nadzor.

»Ključna je vloga staršev oziroma skrbnikov, ti za preprečevanje lahko naredijo največ. Treba se je pogovarjati, kaj se sme, česa se ne sme, da je treba biti previden in varen, predvsem pa dati vedeti, da staršem otrok lahko zaupa, če je žrtev ali pa morda v tej mladostniški razigranosti celo storilec.«

Starši so tisti, ki odločajo, kdaj otroku dati pametno napravo v roke in kaj z njo počne. »Če pride do zlorabe, je treba takoj ukrepati. Policija bo storila res vse, da zaščiti žrtev in izsledi storilca,« na vse apelira Tekavec.
 

Mladoletniki se napak sploh ne zavedajo

Ko je ugotovljena zloraba, se, ker gre lahko za mladoletnike, vpletejo tudi centri za socialno delo. Katja Vlasak, strokovna delavka na Centru za socialno delo Maribor, je povedala, da »razvojne posebnosti obdobja, v katerem so obravnavani mladostniki, predstavljajo dodaten tvegan dejavnik, zakaj se nasilje in zlorabe med mladimi sploh dogajajo«. Glede tega, ali mladoletni osumljenci sploh občutijo posledice žrtev, Vlaskova pravi, da se tega vnaprej ne zavedajo in to je tudi cilj njihove obravnave.

Nina Babič, svetovalna delavka na Osnovni šoli Martina Konšaka, je na posvetu poudarila, da sta karantena in nova realnost spremenili odnos mladih do virtualnega sveta. Kot je dejala, v šoli opaža, da otroci zelo redko zdržijo do konca pouka, ne da bi preverili svoj status na spletu, število všečkov na svojih objavah, in to kljub prepovedi pametnih naprav v šoli, ki so jo pred karanteno zmogli spoštovati.



Izkušnje pa kažejo, da je tovrstnih zlorab vse več, ne samo ko so storilci »zunanji« in starejši, ampak so v porastu zlorabe med vrstniki, kar omogočajo pametne naprave in razna socialna omrežja.

Večkrat gre pri mladostnikih sprva sicer le za zabavo, postavljanje, primerjave med njimi, a ko gre enkrat čez mejo, so obravnave zapletene, saj se zlorabe odkrijejo, ko je škoda že narejena.

Poudarila je pomen takojšnjega ukrepanja in pozvala starše, naj opustijo primerjave s svojim otroštvom, saj so zdaj stiske s pomočjo bližnjih in odraslih premagljive.