Nova igra moči na Jadranu

Ob uresničitvi namere Italije in Hrvaške za ustanovitev izključne ekonomske cone, ki sta jo državi napovedali v začetku tedna v Zagrebu, se za začetek v ospredje postavlja konkretno vprašanje, ali bodo slovenski ribiči v prihodnje še lahko ribarili na območju zdajšnjega odprtega morja. Tega namreč ob napovedanem novem režimu na Jadranskem morju ne bo več. Slovenija pa v geostrateško dogovarjanje obeh njenih večjih sosed do zdaj ni bila vključena.



»Da sta Italija in Hrvaška nameravali razglasiti izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju, ni presenečenje, še posebno ne po podpisu sporazuma o razmejitvi prihodnjih izključnih ekonomskih con med Italijo in Grčijo, ki smo jim bili priča junija letos,« pojasni Mitja Grbec, podpredsednik Društva za pomorsko pravo Slovenije. Po njegovih besedah se proces razglasitev izključnih ekonomskih con dogaja po vsem Sredozemskem morju, kar odkrito podpira tudi evropska komisija.
 

Italijanski in hrvaški ribolovni interesi

V izključni ekonomski coni, ki sega dvesto morskih milj od obale, ima obalna država, poenostavljeno povedano, suverene pravice glede izkoriščanja živih in neživih bogastev (na primer ribolova, izkoriščanja nafte in plina, jurisdikcije glede zaščite morskega okolja, gradnje umetnih otokov, tudi naftnih ploščadi, in znanstvenega raziskovanja morja). Drugim državam pa mora zagotavljati svobodo plovbe, preleta ter polaganja podvodnih kablov in cevovodov. Četudi je razglasitev izključne ekonomske cone v pristojnosti posamezne države članice, nadaljuje Grbec, to pomeni tudi avtomatično razširitev pravnega reda in pristojnosti Evropske unije. Kot ena izmed konkretnih posledic, je lahko izključitev ribičev tretjih držav iz navedenega območja.



Tako Hrvaška kot Italija sta že v preteklosti razglasili svoji ekološki oziroma ribolovni zaščitni coni, pri čemer je Hrvaška ni uveljavila (zaradi nasprotovanja Italije in Slovenije), Italija pa je dopuščala svobodo ribolova, saj je ščitila interese svojih ribičev, ki so lovili tudi na območju (prihodnje) hrvaške izključne ekonomske cone. S tega vidika je treba po Grbčevem mnenju pričakovati, da se bosta Italija in Hrvaška poskušali dogovoriti o morebitni skupni ali usklajeni razglasitvi izključnih ekonomskih con in vsaj neformalno tudi o ribolovnem režimu. »Ta bo najverjetneje ohranil zgodovinske pravice oziroma kvote italijanskih ribičev – upajmo, da tudi slovenskih – v prihodnji hrvaški izključni ekonomski coni, v sklopu Skupne evropske ribiške politike,« predvideva.
 

Različni pogledi mednarodnih pravnikov

Mitja Grbec meni, da razglasitev hrvaške izključne ekonomske cone ne posega neposredno v arbitražno razsodbo, v skladu s katero Slovenija ni upravičena do lastne izključne ekonomske cone (ki se ji je tudi odpovedala). Hkrati pa arbitražna razsodba naši državi v tako imenovanem območju stika (»junction«), zagotavlja pravice svobode plovbe, preleta in polaganja podvodnih kablov ter cevovodov, ki so ob morebitni vzpostavitvi izključne ekonomske cone močnejše kot primerljive pravice drugih držav. »Pri tem je treba upoštevati, da arbitražna odločba še ni bila implementirana, opozoriti pa je treba tudi, da bi morala biti Slovenija v skladu z mednarodno konvencijo vključena v dogovore glede razglasitve in prihodnjega režima na območju con,« podčrta.

Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, meni, da Sloveniji ni treba posebej diplomatsko reagirati na italijansko namero, ker njihova razglasitev izključne ekonomske cone najverjetneje ne posega v osimsko mejo, niti v razmejitev po odločbi arbitražnega sodišča. »Drugače je glede Hrvaške, saj bi se morala s Slovenijo najprej dogovoriti o načinu uresničitve arbitražne odločbe in šele potem širiti svoje suverene pravice na morju. Hrvaška izključna ekonomska cona bi namreč lahko posegla tudi v območje slovenskega stika z odprtim morjem,« je prepričan.

Strokovnjak za mednarodno pravo Patrick Vlačič pa poudarja, da Hrvaška s tem, ko ne priznava arbitražne razsodbe o meji s Slovenijo, ne more razglasiti izključne ekonomske cone – saj je pogoj zanjo določena meddržavna meja. Ob tem dodaja, da za Slovenijo ni smiselno nasprotovanje razglasitvi omenjenih zaščitenih območij na morju, ampak bi se morala aktivneje vključiti v te pobude in tako zavarovati tudi svoje interese.