Nismo rekorderji po digitalni pismenosti

Ljubljana – Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je v dveh televizijskih oddajah zatrdila, da smo »rekorderji z vidika sposobnosti in usposobljenosti izobraževanja na daljavo. Smo ena vodilnih držav v Evropi, ki je zmožna zagotoviti izobraževanje na daljavo v tem trenutku, kar pomeni, da so vsi, tako učitelji kot predvsem učenci, usposobljeni z ustrezno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), znanjem, da to izobraževanje lahko poteka.« Raziskave kažejo nasprotno.

Z ministrstva niso odgovorili, na podlagi česa je ministrica govorila o rekorderjih in vodilnih v Evropi. Od spomladi do danes so šole dobile oziroma z dodatnimi sredstvi kupile skupaj več kot 20.600 različnih kosov opreme, 760 mobilnih modemov, še 800 so jih dobili v uporabo do konca avgusta leta 2021. Ministrstvo pripravlja dokumentacijo za nakup opreme IKT in mobilnih modemov s podatkovnimi paketi v vrednosti 17 milijonov evrov, iz sklada za okrevanje in razvoj pa naj bi bilo za digitalno transformacijo celotnega šolskega prostora na voljo 295,7 milijona evrov.



Po raziskavi evropske komisije so bile slovenske šole v letih 2017 in 2018 bolje opremljene od evropskega povprečja, a niso na vrhu. Nižje od evropskega povprečja smo pri uporabi IKT pri pouku, pri podpori države za uporabo IKT in izobraževanju učiteljev. Koliko in katere šole so bile vključene v raziskavo, ni znano. Tomi Dolenc iz Arnesa pravi, da marca opremljenost po šolah ni bila dobra, prav tako ne stopnja uporabe IKT.
 

Realnost »rekorderjev«

Zadnji mednarodni raziskavi o računalniški in informacijski pismenosti osmošolcev ter branju na računalniku četrtošolcev, ki ju je opravil Pedagoški inštitut (PI), sta opozorili, koliko otrok nima računalnika in spleta, svoje sobe ali mize, česa vse učitelji ne znajo uporabljati. »Slika, ki jo rišejo zbrani podatki na ravni sistema, je precej drugačna od te, ki nam jo sporoča ministrica. Katerikoli podatek iz preteklih raziskav pogledam, si ne predstavljam, da je Slovenija sploh lahko bila dobro pripravljena ali da v tem obdobju je pripravljena za nekaj takega, kot je šolanje na daljavo za več kot en teden,« pravi dr. Eva Klemenčič s PI.



Mednarodnih primerjalnih raziskav o motnjah izobraževanja v času covida-19 še ni. Sodeč po dosedanjih so bili osnovnošolski sistemi po Evropi bolje pripravljeni, še pravi Klemenčičeva: »Zelo bom vesela, če se bomo pri računalniški in informacijski pismenosti osmošolcev v prihodnje približali Češki ali Poljski. Za Evropo Slovenija ni referenčna točka na področju IKT v šolah. Kaj takega slišim prvič.« Da bi to tudi težko bila, so se na PI prepričali sami: »Junija 2020 vse šole niso imele dovolj računalnikov ali so bili v tako slabem stanju, da niso ustrezali osnovnim tehničnim zahtevam, da bi po vseh šolah sploh lahko izvedli raziskavo v enem razredu kot celoti. Pedagoški inštitut je zato najel računalnike, da smo jih posojali šolam.«

Dolenc vendarle opaža premik na bolje: »Učitelji, otroci, starši so se morali naučiti marsikaj novega. Ta proces smo poskušali podpreti, saj je ključna 'usposobljenost', karkoli že je ministrica mislila. Je pa še vedno veliko vprašanj, frustracij in občutka izgubljenosti med učitelji. Sprememba je ogromna in to je proces. Vse, kar lahko naredimo, je, da ga podpremo s trajnimi ukrepi. To pomeni zavesten dodatni vložek denarja, ljudi in znanja.«