Priporočila NIJZ o potovanju v države z okužbami z virusom opičjih koz

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal priporočila za potnike, namenjene v afriške države, kjer se pojavljajo primeri  okužbe z virusom opičjih koz (mpox). Na voljo so tudi informacije ministrstva za zunanje zadeve za posamezne države o morebitnih ukrepih pri prestopanju mej, ki so jih uvedle države, v katerih virus kroži.

Opičje koze so izbruhnile novembra lani v Demokratični republiki Kongo, trenutni izbruh bolezni pa povzroča virus genotipa I, ki je bolj nevaren od genotipa II, poudarjajo na NIJZ.

Smrtnost pri obolelih z genotipom II je trenutno ocenjena na okoli 0,2 odstotka, pri obolelih z genotipom I pa na okoli tri odstotke. Na NIJZ poudarjajo, da ocene smrtnosti temeljijo na podatkih omejene kakovosti in veljajo predvsem za afriške države, v katerih se bolezen trenutno najbolj širi.

Širjenje virusa se v Kongu ne zmanjšuje, razširil se je celo na sosednje države. O primerih opičjih koz, povzročenih z genotipom I, poročajo še iz Burundija, Ruande, Ugande, Srednjeafriške republike, Republike Kongo, Kameruna in Kenije, virus  genotipa II pa se pojavlja  v zahodni, severovzhodni in južni Afriki.

Genotip I se med ljudmi in na ljudi širi tudi na več načinov kot genotip II. Za prenos virusa je potreben tesen stik z okuženim človekom, na primer spolni stik, bivanje v skupnem gospodinjstvu, nezaščiteni stiki v zdravstvu, ali pa neposreden stik z okuženo živo ali mrtvo divjo živaljo.

Komu svetujejo cepljenje

NIJZ zato popotnikom svetuje, da pred odhodom pregledajo spletne strani veleposlaništev držav, kamor potujejo, ali so na voljo podrobnejši podatki o lokalnem širjenju bolezni oziroma nasveti za tujce. Preberejo naj tudi priporočila zunanjega ministrstva za državo, v katero se odpravljajo, da se seznanijo z morebitnimi novimi predpisi o prestopu državnih mej, ki so jih uvedle države, v katerih virus kroži.

Za zdravstvene nasvete in morebitno cepljenje naj se popotniki obrnejo na eno od njihovih ambulant za cepljenje in potovalno medicino. NIJZ sicer cepljenje proti opičjim kozam priporoča samo določenim ljudem z večjim tveganjem za okužbo, medtem ko cepljenja samo zaradi potovanja v države z izbruhom te bolezni ne svetujejo.

Začetni simptomi so vročina, glavobol, bolečine v mišicah, povečane bezgavke, mrzlica in izčrpanost. FOTO: R. Satish Babu/AFP

Med bivanjem v državi, kjer se pojavljajo izbruhi omenjene bolezni, naj se potniki izogibajo razmeram, ki bi lahko privedle do okužbe. Izogibati se je treba tesnim stikom z ljudmi, ki imajo simptome opičjih koz, pri čemer je treba biti pozoren predvsem na spremembe na koži. Kot poudarjajo, uporaba kondoma pri spolnem odnosu ne ščiti pred prenosom virusa opičjih koz, saj se je mogoče okužiti tudi prek sprememb drugje na koži in prek okuženih predmetov.

Prav tako se je treba izogibati stiku z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, uživanju ali pripravi mesa divjih živali in uporabi živalskih izdelkov, ki bi lahko vsebovali virus opičjih koz.

Če se pojavi kožni izpuščaj, bodisi z vročino in mrzlico bodisi brez njiju, je treba poiskati zdravniško pomoč, če pride do okužbe, pa se je treba izogibati stiku z drugimi, poudarjajo na NIJZ.

Če so se popotniki držali priporočil in se izognili razmeram, ki lahko privedejo do okužbe, je verjetnost, da bi se okužili, izredno  majhna. Obstaja pa možnost za tiste, ki so bili v stiku z ljudmi, ki so ali bi lahko imeli opičje koze. V tem primeru na NIJZ svetujejo naknadno cepljenje, vsekakor pa je dobro, da popotniki še 21 dni po zadnjem tveganem tesnem stiku spremljajo svoje zdravje in se ob pojavu vročine ali drugih simptomov bolezni, predvsem izpuščaja, po telefonu posvetujejo z izbranim osebnim zdravnikom.

Potek bolezni

V primeru potrjene okužbe mora bolnik ostati doma in omejiti stike z drugimi ljudmi ter dosledno upoštevati priporočila za preprečevanje širjenja bolezni v obdobju, ki ga določi izbrani osebni zdravnik. Kot poudarjajo na NIJZ, načeloma to obdobje traja, dokler kraste ne odpadejo.

Klinični potek bolezni je sicer običajno blag. Začetni simptomi so vročina, glavobol, bolečine v mišicah, povečane bezgavke, mrzlica in izčrpanost. V treh dneh od pojava navedenih simptomov se običajno razvije tudi izpuščaj, ki se sčasoma preoblikuje v krasto. Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih, če se stanje poslabša, pa svetujejo telefonski posvet z izbranim zdravnikom, najbližjo dežurno ambulanto ali na številki 112.

Na NIJZ še svetujejo, da bolniki o okužbi obvestijo ljudi, s katerimi so bili v tesnem stiku v času kužnosti. Oboleli je kužen ob začetku izpuščaja, lahko pa tudi, ko izpuščaja še nima, ima pa druge tipične znake bolezni. Ko kraste odpadejo, bolnik ni več kužen.