Nič ne bo bolje, če bo zakon sprejet, bo veliko slabše

Predvidene spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, za katere je vlada sprejela izhodišča meseca maja in predvidevajo ločitev javnega in zasebnega dela, ne bodo prinesle sprememb na bolje, dokler ne bodo uvedene pravične cene zdravstvenih storitev za javne zavode in koncesionarje. To je glavna pripomba Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki vključuje vseh 27 bolnišnic in 59 zdravstvenih domov. Trenutne razmere zdravstvene zavode ogrožajo, opozarjajo v združenju.

Javno zdravstvo sestavljajo javni zavodi in koncesionarji, pri čemer so pogoji dela in poslovanja ugodnejši za koncesionarje, kar slabi javne zavode, ugotavljajo v javnih zavodih. Poglavitna težava krize javnih zdravstvenih zavodov je dejstvo, da so bolnišnice, ki so javni zdravstveni zavodi, in koncesionarji, ki so zasebne gospodarske družbe, za izvedbo iste storitve plačani enako. To je korektno samo na prvi pogled, dejansko pa ne. Storitve v imenu bolnikov plačuje ZZZS.

Tretjina cene je 24-urna oskrba

»V ceni zdravstvenih storitev po SPP (po skupinah podobnih primerov) je zajeta tudi 24-urna oskrba bolnikov, ki jo izvajajo izključno bolnišnice, koncesionarji pa ne. Kar 33 odstotkov vrednosti vsake storitve po SPP je namenjene zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva v bolnišnici in urgence, kar je za prebivalstvo ključnega pomena. Zasebniki te obveznosti nimajo. Preden se sprejme zakon o zdravstveni dejavnosti, je nujno diferencirati cene,« je pojasnila Milena Kramar Zupanc, predsednica upravnega odbora združenja zdravstvenih zavodov, tudi direktorica novomeške bolnišnice.

Koncesionarji so torej plačani za 24-urno oskrbo bolnikov, ki je ne izvajajo in je po zakonu niti ne smejo izvajati. Denar, ki ga neupravičeno dobivajo, lahko porabijo (tudi) za boljše nagrajevanje svojih zaposlenih. Pri koncesionarjih imajo tako tudi dvakrat višje plačilo za delo kot v javnih zavodih, zaradi česar tako zdravniki kot medicinske sestre odhajajo iz javnega sektorja v zasebni sektor. Javni sektor se na ta način kadrovsko siromaši, kar posledično pomeni, da pridejo bolniki v javnih zavodih vse težje do storitev, čakalne vrste se daljšajo. To lahko pripelje do točke, da bi bolnišnice – in s tem prebivalci – ostali brez pomembnih zdravljenj, kot so težka kirurgija, intenzivna terapija, zdravljenje rakavih bolezni in drugih zapletenih stanj, ki jih zasebni sektor zaradi kompleksnosti dejavnosti ne more nuditi.

Številne ambulante bodo ugasnile, bolnišnice ne bodo mogle zagotavljati urgence. FOTO: Jože Suhadolnik

Izenačiti pogoje delovanja

»Lepo se sliši, da gremo v zasebno zdravstvo. Tudi sama grem. A kaj, ko bom resno zbolela? Kdo me bo zdravil, če bom težko poškodovana, v starosti in če bom imela številne bolezni?« se sprašuje sogovornica.

V združenju opozarjajo tudi na nekatere druge obveznosti, ki jih javni zavodi imajo, koncesionarji pa ne: upoštevanje plač v javnem sektorju, kolektivne pogodbe o dopustih, plačilo regresa, bolniških odsotnosti in izobraževanj. Ker delajo koncesionarji po zakonu o gospodarskih družbah, vse to zanje ne velja, kar postavlja javne zavode v primerjavi s koncesionarji v slabši položaj. Menijo tudi, da je treba omejiti količino storitev pri koncesionarjih na pogodbeno dogovorjene storitve, saj se zdaj dogaja, da preko ene koncesije zapustijo bolnišnico vsi zdravniki, kot na primer radiologi.

Poleg diferenciacije cen je zato nujna tudi izenačitev pogojev za delovanje javnih zavodov in koncesionarjev, opozarjajo v združenju.

Polom po razmejitvi javnega in zasebnega dela

Druga pomembna točka, zaradi katere se je vlada odločila spremeniti zakon o zdravstveni dejavnosti, je razmejitev javnega in zasebnega dela zdravnikov, ki naj bi zaščitila javne zavode pred odlivom kadra. Vendar v združenju ugotavljajo, da bo rezultat nasproten: zdravniki se bodo morali odločiti, kje bodo delali. V UKC Ljubljana, denimo, ima 370 zdravstvenih delavcev soglasje za delo pri koncesionarju, še 270 dovoljenj pa je izdanih dovoljenj za delo pri čistih zasebnikih. Mnogi se bodo po vsej verjetnosti odločili oditi iz UKC, predvsem iz tistih dejavnosti, ki so na trgu dobro plačane. UKC in druge bolnišnice utegnejo ostati tako brez pomembnega kadra, prebivalci pa brez zahtevnih operacij, ki v zasebnem sektorju niso možne.

Super nadure, ki jih omenjajo izhodišča kot stimulacijo za čezmerno delo, se jim ne zdijo prava rešitev. Če bodo vključene v ceno zdravstvenih storitev, jih bodo prejeli tudi koncesionarji, ki bodo tako lahko še bolje plačevali delo, kar bo povzročilo še več odliva zdravnikov in medicinskih sester iz bolnišnic.

Brez espejev - brez ambulant

Tudi predvidene spremembe pri podeljevanju koncesij – koncesionarji bodo samostojni podjetniki - bodo negativno vplivale na javne zavode. Kot predvidevajo izhodišča, bodo lahko samostojni podjetniki opravljali zdravstvene storitve zgolj v svojem imenu in za svoj račun. Če javni zavodi ne bodo več smeli z njimi sklepati pogodb, bodo ostali brez pomembnih zdravstvenih dejavnosti, prebivalci pa brez zdravljenj. To se bo poznalo v bolnišnicah, še bolj pa v zdravstvenih domovih.

»Vsak zdravstveni dom bo izgubil vsaj en ali dva programa. Če za naš zdravstveni dom ne bodo smeli delati espeji, ne bomo imeli več dermatologa, manj bo okulističnih pregledov, izgubili bomo center za preprečevanje odvisnosti od drog,« našteva Denis Tomše, direktor ZD Trbovlje in predsednik komisije za osnovno zdravstvo pri Združenju zdravstvenih zavodov, ki opozarja, da bodo številne ambulante v državi zaradi predvidenega ukrepa ukinjene, dostopnost ljudi do zdravstvenih storitev se bo zmanjšala.

Posledice zakona

»Ne vemo natančno, kaj vse bo zakon prinesel, saj ga še ni. A če sodimo po izhodiščih, bodo v zdravstvu nastale velike težave,« ocenjuje Denis Tomše.

»Izhodišča nakazujejo, da bomo zavodi izgubili posamezne dejavnosti. Tako ne bomo mogli več nuditi 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva, urgence v današnjem smislu ne bo več. Zdravstveni sistem se bo zelo poslabšal in to je velika odgovornost do prebivalcev,« ugotavlja Milena Kramar Zupanc.