Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Vsak pacient bo imel po novem svoj faktor čakanja

Krajšanja čakalnih dob se bodo lotili tudi tako, da bodo v proste termine klicali paciente z repa čakalnih seznamov.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je predstavila novosti, ki jih uvaja letos v zdravstveni sistem. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je predstavila novosti, ki jih uvaja letos v zdravstveni sistem. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
15. 2. 2024 | 14:29
15. 2. 2024 | 15:08
6:15

Vlada je na današnji seji sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024. Uredba nadomešča splošni dogovor, ki ga predvideva za razdelitev sredstev po zakonu sicer splošni dogovor med partnerji. Splošnega dogovora letos ni, ker so bili roki tako kratki, da se partnerjem novembra lani ni uspelo pravi čas odzvati na predlog ministrstva za zdravje. Ministrstvo je tako prevzelo porabo več kot pet milijard evrov za zdravstvo v celoti v svoje roke.

Trije prioritetni cilji

Prioritetni cilji uredbe, kot jih je predstavila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, so trije: spodbuditi večjo dostopnost pacientov do izbranega zdravnika, spodbuditi prve preglede in optimizirati obseg programa prospektivnih zdravstvenih programov. Cilj je tudi krajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob in krajša povprečna čakalna doba.

Faktor čakanja

Bistvena novost glede čakalnih vrst je sprememba določanja čakalnih dob za nenujne paciente. Po besedah ministrice bodo po novem za vsakega pacienta izračunali faktor čakanja, in sicer tako, da bodo dejansko število dni čakanja delili z najdaljšo dopustno čakalno dobo. Izvajalec bo na prosti termin klical tistega pacienta, ki bo imel največji faktor. To bodo pacienti z repa čakalnih list. Doslej je bilo tako, da so v proste termine klicali prvega naslednjega pacienta s čakalne liste, kar je povzročilo zamik celotne čakalne liste in posledično ogromno administrativnega dela, zaradi česar v praksi tega niso izvajali. Ministrica napoveduje, da se bodo tako učinkovito krajšale čakalne vrste, izvajalci pa morajo pripraviti akcijski načrt, kako se bodo lotili novih postopkov klicanja pacientov. Novi način krajšanja čakalnih vrst se bo začel aprila; do takrat naj bi bil pripravljen nov informacijski program za to.

Spodbujanje prvih pregledov

Druga pomembna novost je spodbujanje prvih pregledov. Konec januarja je na prvi pregled čakalo 214.000 pacientov. Če bo izvajalec dosegel število prvih pregledov, bodo vse prve preglede stimulirali s tretjino večjim plačilom. Če ga ne bodo dosegli, bo cena vseh opravljenih prvih pregledov za deset odstotkov nižja. Ministrica je z uredbo določila število prvih pregledov za posamezne dejavnosti na zdravniški tim. V povezavi s tem bo pomembna novost merjenje efektivne obremenitve nosilcev zdravstvene dejavnosti, kar bo po napovedih ministrice pripeljalo do preglednih podatkov. Tudi za to je potrebno pripraviti informacijsko podporo.

Izvedbo prospektivnih posegov, kot so menjava kolkov, kolen, operacije krčnih žil, bo v letošnjem letu možno povečati za deset odstotkov glede na lansko realizacijo ali lanskoletni plan – toliko storitev bo ZZZS izvajalcem lahko plačal.

Reorganizacija urgenc

Spremenilo se bo tudi plačilo nekaterih dejavnosti. Doslej je po realizaciji plačanih že cela vrsta storitev, po novem bo tako plačana tudi nujna dejavnost – urgenca. Nujna medicinska pomoč bo nekoliko prestrukturirana. Poleg 12 urgentnih centrov bo delovalo tudi 15 satelitskih urgentnih centrov, dežurna zdravniška mesta pa se bodo ponekod prestrukturirala v tako imenovani srečevalni sistem. To bo dežurni zdravnik v svojem vozilu, spremljal ga bo tehnik, kar bo skrajšalo čas prihoda reševalne ekipe na mesto nujne pomoči na terenu.

Denar za dodatnih sto diplomiranih sester

V osnovnem zdravstvu bo z razpisom stotim ambulantam družinske medicine omogočeno, da bodo imele v timu dodatno diplomirano medicinsko sestro, hkrati pa se bodo morale zavezati za sprejem dodatnih pacientov. Zdaj morajo doseči 1895 glavarinskih količnikov, za koliko se povečuje število vpisanih pacientov ob pomoči diplomirane sestre, še ni znano. Sestra naj bi po presoji zdravnika pomagala pri delih, ki jih zmore, tako naj bi razbremenila zdravnika.

Dostopnost do izbranega zdravnika naj bi povečala tudi uvedba tima za specializanta družinske medicine v zadnjem, četrtem letu specializacije. Ta, zelo mlad zdravnik, ki še nima specialističnega izpita, bo lahko po novem vpisal 800 pacientov namesto 1895 glavarinskih količnikov, kar pomeni med 1500 in 1800 pacientov, kolikor je obveza za specialiste. Dobil bo tudi svoj prostor in medicinsko sestro. Kdo bo prevzel paciente mladih zdravnikov v času študijskega dopusta pred izpitom, ni znano. Takih ambulant bo predvidoma 15.

Glavarinski količnik se bo po novem izračunaval drugače kot doslej. Večjo težo bodo, tako ministrica, imele na primer ženske kot moški.

Usklajenost uredbe

Ministrica je dejala, da je uredba usklajena z ZZZS, svoje predloge, ki jih je ministrstvo proučilo, pa je poslalo tudi združenje zdravstvenih zavodov. S sprejetjem uredbe se je mudilo, saj morajo zavodi pripraviti in sprejeti do 1. marca finančne načrte, česar brez uredbe ne morejo. Uredba je nastajala še tik pred zdajci, zato še ni čistopisa.

V trenutku, ko to pišemo, uredba še ni dostopna za javnost.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine