Ni zdravja brez duševnega zdravja

Finančno breme duševnih motenj in samomorov v Sloveniji znaša 4,1 odstotka bruto družbenega prihodka. Število obravnav na zunajbolnišnični ravni se veča, prav tako poraba psihotropnih zdravil. Zaradi tega strokovnjaki pozdravljajo sprejetje akcijskega načrta za leti 2022 in 2023 za izvajanje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018‒2028, saj naj bi ta končno pomagal izboljšati stanje, ki se je na področju duševnega zdravja zaradi epidemije covida še zaostrilo. Posebej pri otrocih in mladostnikih.

Motnjo v duševnem zdravju v določenem obdobju v življenju izkusi vsak tretji Evropejec. Polovica se jih pojavi do 14. leta starosti, do 24. leta pa kar tri četrtine. Najpogostejši sta še vedno anksiozna in depresivna motnja.

Duševne motnje so tudi najpogostejši vzrok za invalidske upokojitve prve kategorije in tretji najpogostejši vzrok za delovno nezmožnost ter bolniške odsotnosti. Leta 2019 je bilo zaradi duševnih in vedenjskih motenj izgubljenih kar 58 odstotkov več delovnih dni kot leta 2015. Slovenija je na vrhu tudi v stopnji umrljivosti zaradi duševnih motenj, ki so povezane z uživanjem alkohola. Zaradi vsega tega in še vrste s tem povezanih zadev je treba hitro in učinkovito ukrepati.

Začrtali so aktivnosti

Ni zdravja brez duševnega zdravja, je včeraj poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. Zato akcijski načrt sledi potrebam sodobnega časa na področju skrbi za duševno zdravje in začrtanim potrebam omenjene resolucije. V ospredje so postavljene aktivnosti, s katerimi bo zagotovljena podpora duševnemu zdravju celotne populacije, še posebej pa bo pozornost namenjena duševnemu zdravju otrok in mladostnikov od 14. do 25. leta. Načrt prav tako opredeljuje cilje za povečanje dostopnosti storitev, naloge za krepitev znanja in kompetenc na področju duševnega zdravja ter druge aktivnosti in programe na področju duševnega zdravja.

Prvi cilj, ki ga zasleduje načrt, je zagotovo skupnostni pristop, ki se veča in intenzivira, je dejal Poklukar. V ospredju bosta preventiva pa tudi odprava stigme na področju duševnega zdravja. Po Sloveniji v zadnjih letih nastaja mreža centrov za duševno zdravje. Trenutno se vzpostavljata po dva v Ljubljani in Mariboru ter eden v Škofji Loki. Do konca leta 2023 jih pričakujejo še devet.

Klinična psihologinja Katja Kodelja vidi veliko korist nacionalnega programa prav v veliki regijski pokritosti in dostopnosti njihovih storitev: »Z razširitvijo timov in oblikovanjem mobilnih enot, ki dostopajo do ljudi na terenu, se tudi zmanjšuje stigma obravnave duševnega zdravja.« V novogoriškem centru, od koder prihaja, pomagajo približno 800 posameznikom. Center postaja prepoznan v lokalnem okolju, saj se nanj ne obračajo zgolj posamezniki s težavami, ampak tudi njihovi svojci.

Pomemben del programa akcijskega načrta je namenjen tudi krepitvi nevladnih organizacij. Načrt obravnava tudi vprašanje tveganega pitja alkohola v Sloveniji in posledic ter aktivnosti za zmanjševanje bremena samomora.

Težave otrok v porastu

Vodja službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana Marija Anderluh je pozdravila angažma ministrstva glede truda, namenjenega sprejetju načrta in celostni skrbi za duševno zdravje, posebno otrok in mladih. Njihova služba je že v letih pred epidemijo opozarjala na stopnjevanje nedostopnosti strokovne pomoči, v času spopadanja z epidemijo pa so se potrebe po tej še povečale: v letu 2019 so opravili 210 prvih pregledov, lani kar 419 (od tega 258 urgentnih). Številke so po besedah strokovnjakinje res visoke in vzbujajo skrb.

Poskok številk je po njenem odraz epidemije, ki je zelo spremenila življenje otrok. Prekinitev rutin je bila za vse otroke, ki se s tem težje spoprijemajo, velik izziv, svoje je prispeval še povečan obseg uporabe družbenih omrežij. V času epidemije je naraslo število otrok z anoreksijo, depresijo in anksioznimi motnjami.

Po besedah Poklukarja bodo v prihodnjih letih poseben izziv pri izvajanju načrta kadri. Trenutno v državi najbolj primanjkuje kliničnih psihologov, ki sicer svojega dela ne opravljajo le v centrih za krepitev zdravja.