Prostovoljstvo osmišlja življenje in koristi družbi

Ljubljana – Po uradnih podatkih je leta 2018 več kot 244.300 prostovoljcev opravilo skoraj deset milijonov ur organiziranega dela. V resnici pa je prostovoljstvo še veliko bolj razširjeno, le da o njem dosledno ne poročajo. »V Sloveniji ljudje intenzivno živijo s prostovoljstvom in niti ne razmišljajo, da so prostovoljci, ampak se jim zdi bistveno, da dajo svoj prispevek področju, ki je zanje pomembno. Kar je največja motivacija,« je prepričana Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstva pri Slovenski filantropiji.





»Osnovni namen prostovoljstva je, da počneš delo za nekoga drugega brez pričakovanja materialnih koristi, torej, da ni plačano. Nekatere študije v tujini so pokazale, da prostovoljstvo prinaša največ prav posameznikom, ki ga opravljajo, ker osmišlja njihov čas, širi socialno mrežo, jim daje občutek, da so koristni. Zato tudi ni čudno, da je največ prostovoljcev med upokojenci,« je strnila Tjaša Arko ob današnjem mednarodnem dnevu prostovoljstva.



Pregled skupnega poročila o prostovoljstvu v RS leta 2018 kaže, da je 1660 prostovoljskih organizacij, ki jih ministrstvo za javno upravo vodi v svojem vpisniku, dejavnih na zelo različnih področjih. Po številu vodijo športna društva in klubi, več kot sto je planinskih društev, še nekaj več kulturnih in umetniških, okrog 90 je turističnih društev, več kot 70 upokojenskih.

Najdemo tudi celo vrsto skupin bolnikov in invalidov, ekologe, zaščitnike živali, tabornike, gobarje, avto-moto navdušence, tudi dve lovski družini. Razmeroma malo je – če upoštevamo razširjenost v družbi – gasilskih in čebelarskih društev. Nekaj deset je humanitarnih in dobrodelnih organizacij. Za precej dolg seznam centrov, zavodov, inštitutov, združenj in klubov pa iz imena ni mogoče razbrati, s čim se ukvarjajo.

 

Od leta 2016 se vodi tudi vpisnik javnih zavodov oziroma organizacij s prostovoljskim programom, med katerimi so med drugim muzeji, knjižnice, domovi za starejše, bolnišnice, kjer prostovoljski programi pomenijo dopolnitev redne dejavnosti javne službe.

»Največ ur prostovoljci opravijo na področju socialne in humanitarnih dejavnosti, kjer predstavljajo družbeni korektiv. Na portalu prostovoljstvo.org je, na primer, ogromno povpraševanja po prostovoljcih, ki nudijo učno pomoč otrokom, in tistih, ki bi se družili s starejšimi, za premagovanje osamljenosti,« opisuje Tjaša Arko.



V poročilu za leto 2018 so prispevek prostovoljskega dela k splošni blaginji ocenili na 98,3 milijona evrov. Današnji kongres prostovoljstva pa bodo posvetili merjenju kvalitativnih učinkov te dejavnosti. »Pri nas se meri število ur in angažiranih ljudi, premalo pa je prepoznano, kaj prostovoljstvo v resnici pomeni za posameznika in družbo. Opažamo tudi, da je prostovoljstvo zelo zaželeno, ko se zgodijo katastrofe in prostovoljci rešujejo situacije, ko javni sistemi niso dovolj dobro vzpostavljeni, denimo ob začetku begunske krize. Pogosto pa se pozabi na vsakodnevno prostovoljstvo,« opozarja sogovornica in dodaja, da ni vzpostavljenih mehanizmov za kakovostno vrednotenje.



Študij ni dosti, med tistimi, ki jih bodo predstavili na kongresu, pa je analiza Planinske zveze Slovenije, kjer prostovoljci obnavljajo planinske poti, jih markirajo in s tem skrbijo za varnost v gorah, kar vpliva tako na turizem kot na gospodarstvo in zdravstvo, ker je manj nesreč.