Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Neonatalna umrljivost novorojenčkov v Sloveniji najnižja v Evropi

Euro-Peristat objavil poročilo o zdravstvenem stanju nosečnic in novorojenčkov v Evropi. Evropske matere so ob porodih čedalje starejše.
Poročilo za leto 2015 je četrto tovrstno zapored po zadnjem, pripravljenem za leto 2010. FOTO: Shutterstock
Poročilo za leto 2015 je četrto tovrstno zapored po zadnjem, pripravljenem za leto 2010. FOTO: Shutterstock
27. 11. 2018 | 11:56
27. 11. 2018 | 12:32
5:00
Euro-Peristat je objavil poročilo o zdravstvenem stanju nosečnic in novorojenčkov v Evropi za leto 2015, četrto tovrstno zapored po zadnjem, pripravljenem za leto 2010, in hkrati tretje, ki kaže tudi statistiko slovenskih novorojenčkov in njihovih novopečenih mater.

Iz Slovenije, ki ima že od leta 1987 nacionalni sistem za zbiranje perinatalnih rezultatov – upravljavec zbirke podatkov je Nacionalni inštitut za javno zdravje –, sta sodelovala dr. Nataša Tul Mandić, specialistka ginekologije in porodništva v znanstvenem odboru projekta, in dr. Ivan Verdenik kot statistik. Oba delujeta na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana.
 

Umrljivost novorojenčkov v Evropi v primerjavi z letom 2010 nižja


Stopnja umrljivosti pred oziroma ob rojstvu in umrljivosti pri novorojenčkih je bila v primerjavi z letom 2010 v Evropi nižja, so ugotovili v okviru Euro-Peristata. A sta se stopnja in obseg zmanjšanja močno razlikovala med državami. V Sloveniji je bila stopnja mrtvorojenosti po 28. tednu pred tremi leti 2,4 na tisoč rojenih, kar je manj od evropske mediane 2,7 na 1000. V Sloveniji je neonatalna umrljivost (v prvih 28 dni po rojstvu) najnižja v Evropi (0,7 na 1000 živorojenih), medtem ko je mediana za Evropo 2,2 na 1000 živorojenih.

Mediana umrljivosti dojenčkov do enega leta starosti je bila v Evropi 3,1 na 1000 živorojenih, v Sloveniji pa le 1,7 na 1000 živorojenih. Deleži prezgodnjih porodov in novorojenčkov z nizko porodno težo se niso spremenili, obstajajo velike razlike med državami. V Sloveniji ostajata na enaki ravni, ki je nižja od evropskega povprečja.

V letu 2015 je 27 odstotkov Evropejk rodilo s carskim rezom, v Sloveniji je delež 21,3 odstotka, v nekaterih državah (Islandija, Finska, Norveška in Nizozemska) pod 18 odstotkov, v nekaterih (Italija, Madžarska, Poljska, Bolgarija, Romunija in Ciper) pa nad 35 odstotkov. V primerjavi z letom 2010 smo imeli v Sloveniji leta 2015 2,1 odstotka več porodov s carskim rezom.

FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock

 

Matere ob porodih vse starejše, najstniške nosečnosti vse manj

 
V Evropi narašča starost mater ob rojstvu. Na splošno se je med letoma 2010 in 2015 odstotek mater, starih 35 let ali več, povečal za 16 odstotkov, največ na Cipru, Madžarskem, Češkem in Portugalskem. V Sloveniji smo imeli leta 2015 18,7 odstotka porodnic starejših od 35 let, odstotek pa stalno narašča.

Po drugi strani je nosečnost v najstniških letih v Evropi vse manj običajna. V 21 državah je bilo ob rojstvu otroka manj kot 3 odstotke žensk mlajših od 20 let. Ta odstotek je v nekaj državah presegel 6 odstotkov, in sicer na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Debelost v nosečnosti narašča, a je ne beležijo vsi (podatke je imelo le 12 od 31 držav, ki sodelujejo v Euro-Peristatu).

V Sloveniji je bilo leta 2015 9,6 odstotka nosečnic z indeksom telesne mase nad 30. Kajenje v nosečnosti upada, leta 2015 je bilo v 19 evropskih državah, ki zagotavljajo podatek o kajenju med nosečnostjo, za 13 odstotkov nižji kot v letu 2010. V Sloveniji se je znižal iz 11,0 na 9,5 odstotka.


Trajnega sistema za zbiranje podatkov ni


Za izdelavo poročila Euro-Peristat je sicer podatke iz svojih nacionalnih statističnih sistemov posredovalo več kot 100 sodelujočih članov iz vseh sedanjih držav članic EU ter Islandije, Norveške in Švice. Projekt usklajuje Inserm, francoski nacionalni inštitut za zdravje in medicinske raziskave.

Kot dodajajo sodelujoči iz Slovenije, v Evropi nimamo zagotovljenega trajnega sistema za zbiranje teh podatkov. Cilj sedanjih pobud za pridobivanje zdravstvenih informacij bi moral biti vzpostavitev trajnostne strukture in financiranja, ki bosta podpirala zbiranje podatkov, selekcijo ter analizo podatkov iz rutinskih statističnih sistemov v evropskih državah na letni ravni.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine