Nekoč so jih enačili s polko in klobaso

Ljubljana – Po svetu je razseljenih okrog pol milijona Slovencev, kar je petstotina vseh migrantov na zemeljski obli. Približno 70.000 od njih je zdomcev, ki so odšli predvsem iz ekonomskih razlogov; nov dom so si našli pretežno znotraj Evrope. Skoraj 300.000 pa je izseljencev ali t. i. ekonomskih in političnih migrantov, ki v očeh »matice« na srečo niso več, kar so bili …

Zvone Žigon, vodja sektorja za Slovence po svetu na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. FOTO: Osebni arhiv

Zvone Žigon, vodja vladnega sektorja za Slovence po svetu, ugotavlja, da pojem slovenski izseljenec »dobiva drugačne konotacije«, kot jih je imel v času »stereotipa polke in klobase«; da vse bolj dobiva podobo študenta na »delu« v tujini, strokovnjaka, celo pogumnega podjetnika, ki je pripravljen na gospodarsko sodelovanje z matično domovino. In kakšen je njen odnos do »tujih poslovnežev slovenskega rodu«? So ti cenjeni le na deklarativni ravni ali se odnos izboljšuje tudi v praksi? Na ta in podobna vprašanja bo lažje odgovoriti po tokratni prvi julijski nedelji, ki je že tradicionalno posvečena Slovencem v svetu. Letos so moči okrog prireditve Dobrodošli doma prvič združile štiri organizacije, Slovenski svetovni kongres, Združenje SIM, Slovenija v svetu in Rafaelova družba.

Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič je do odnosa, ki ga ima matična domovina do tujih poslovnežev slovenskega porekla, kritičen: »Dalo bi se še marsikaj narediti,« pravi. Njegovo mnenje deli tudi Žigon: »Trudimo se. Na vsebinski strani, v povezavi s carinami, davki za investitorje, priznavanjem izobrazbe, pri nostrifikacijah diplom se razmere sicer izboljšujejo, a še niso idealne.«

Poslali po mlade, prišli »starci«

Slovenija je glede na meddržavna gibanja nesporno del globalnih migracijskih trendov. Pripravljalci migracijske vladne strategije ugotavljajo, da v svetu poteka »globalna bitka za usposobljen kader, zato je še pomembnejše, da država ustvarja takšno okolje, ki takšen kader privablja«. V tem kontekstu so dobrodošli Slovenci, ki so se izselili, prav tako njihovi potomci, pravijo. Zgled so nam lahko Irci, Portugalci, Grki, pa celo Armenci, ki to intenzivno prakticirajo. Zanimiva je izkušnja bivše Jugoslavije, ki je kmalu po drugi vojni v vse velike izseljenske desetinacije poslala ladje, da bi domov pripeljale mlade, sposobne ljudi; vrnili pa so se večinoma starejši ... Medtem ko je največ slovenskih zdomcev odšlo v Nemčijo, na Švedsko in v Švico, so izseljenci poselili zlasti ZDA, Kanado, Argentino in Avstralijo.