Park gor ali dol

Koper je bil nekoč mesto mogočnih vrtov, ki so jih obkrožali kamniti zidovi samostanskih in plemiških palač. Z mestnega zvonika je kakšen košček zelenja pod sabo še mogoče uzreti, večinoma pa so zdaj to pozidane in asfaltirane površine. V starem delu mesta se v kratkem obeta ozelenitev Muzejskega trga, mestno jedro pa se proti Žusterni širi z novim zelenim območjem. V neposredni bližini – le da čez nekaj cest – je tudi športni park Bonifika. Za stik s »pravo« naravo pa se je žal treba odpraviti več kilometrov stran. Tudi do bližnjega naravnega rezervata Škocjanskega zatoka ni mogoče priti drugače, kot da se po poti, četudi peš ali s kolesom, pošteno nadihaš avtomobilskih izpušnih plinov.

V nedeljo se bodo Koprčani odpravili na referendum, na katerem bodo odločali, ali da »parka ne dajo« ali »za stanovanja«. Tako jih vsaj nagovarjajo organizatorji referendumske kampanje, kjer se tudi tokrat ni bilo mogoče izogniti osebnemu obračunavanju. Le da je – v nasprotju s prejšnjimi primeri – zdaj tarča tudi nekdanji župan Boris Popovič, naročnik pa je seveda povezan z enim od lastnikov zemljišča, ki je predmet referenduma. Gre za 5,5 hektara veliko območje ob koprski Ferrarski cesti, ki je v lasti skupine NLB, izolskega podjetnika Aca Kabanice in poslovneža Milana Mandarića (nedavnega lastnika ljubljanske Olimpije). Koprski občinski svet v Popovičevem mandatu je pred tremi leti zazidljivo zemljišče brez privolitve lastnikov spremenil v parkovne površine. Sedanji župan Aleš Bržan pa je že ob izvolitvi napovedal, da bo ta odlok razveljavil in občino tako obvaroval pred tožbenimi zahtevki. Za razpis referenduma se je zavzel nekdanji župan, saj se z razveljavitvijo »svojega« odloka ne strinja.

Referendumsko vprašanje, na katero bodo občani odgovarjali, se glasi: ali so za to, da se uveljavi Odlok o veljavnosti prostorskih aktov na delu območja Urbano središče Barka. To je odlok, ki ga je koprski občinski svet sprejel letos poleti in s katerim so razveljavili »Popovičev« odlok o koprskem centralnem parku. Sedanji župan zagovarja prihodnjo ureditev urbanega središča Barka, ki na širšem območju predvideva nadaljevanje mesta, skupaj s stanovanji in spremljajočo infrastrukturo. Civilna iniciativa Parka ne damo, za katero stoji Popovič, si z referendumom prizadeva za ponovno vzpostavitev parka, hkrati pa lastnikom zemljišč in občini predlaga sklenitev javno-zasebnega partnerstva, da bi ob robu parka zgradili več kot tristometrsko stolpnico. V kampanji se predstavlja s prikazom, kjer so v parku tudi vodne površine, na novo vkopani kanal pa bi Koper ločil od pristanišča.

Ne glede na to, ali se to komu zdi pravljica ali ambiciozna razvojna vizija, je dejstvo, da resno urbanistično načrtovanje v občini poteka drugače. Začne se s krovnim prostorskim dokumentom, v katerem sta določena namembnost zemljišč in razvojna vizija. Res je sicer, da se je Koper do zdaj širil s kockastimi trgovskimi centri in posledično svetlobnim onesnaževanjem ter prostranimi parkirišči. Zelene površine bi bile zato več kot dobrodošle, a jih brez soglasja lastnikov najverjetneje ni mogoče kar vrisati na njihovo zemljišče.

Če referendum potrdi občinski odlok, bo – če občino in investitorje držimo za besedo – na tem območju zgrajenih od 300 do 400 stanovanj, 40 odstotkov površin pa bo namenjenih parku. Manj jasno pa je, kaj se bo zgodilo, če bo Popovičeva iniciativa zbrala vsaj 8516 glasov, kolikor jih potrebuje za uspeh referenduma. Investitorji trdijo, da imajo kljub temu pravico graditi na podlagi že odobrenih gradbenih dovoljenj. Stari projekti sicer niso več v njihovem interesu, poleg tega bodo morali dokazati, ali so ta dovoljenja še veljavna. Gotovo pa je mogoče pričakovati nadaljnje sodne postopke, medtem ko bo zemljišče še nekaj časa samevalo, neprehodno zaraščeno s kanelami in visoko travo.

No, na pobudo za referendum lahko pogledamo tudi drugače – kot na način preverjanja podpore za naslednje lokalne volitve. Park gor ali dol.