Nekdanje stražnice izropane in zapuščene

Ob meji z Avstrijo na Koroškem še vedno propadajo objekti, ki jih je jugoslovanska vojska nekoč uporabljala za nadzor državne meje, ob osamosvojitvi pa je vseh šestnajst prešlo v last Republike Slovenije. V tridesetih letih jih je država nekaj prodala ali oddala v najem, a veliko jih je kljub temu v klavrnem stanju.

Občina Muta je morala več kot dvajset let čakati na lastništvo nekdanje stražnice v Bistriškem jarku. Čeprav so že dve leti lastniki objekta, ki je od meje z Avstrijo oddaljen le 200 metrov, bodo šele zdaj popravili ostrešje in streho, da bi preprečili nadaljnje propadanje, na večje investicije pa bodo morali počakati. Župan Mute Mirko Vošner je pojasnil, da so razlog nerešene zemljiškoknjižne zadeve. »Meja med našim, torej občinskim zemljiščem in zemljiščem zasebnika gre točno po sredini objekta. Dokler lastništva ne rešimo, v objekt ne bomo vlagali.«



Prizadevajo si, da bi nekdanjo stražnico z zasebnim partnerjem preuredili v nastanitveni objekt za razvoj turizma v dolini, ki slovi po neokrnjeni naravi, njena posebnost pa so poplavne table, ki označujejo, kako visok bi bil poplavni val, če bi se porušila pregrada jezu akumulacijskega jezera hidroelektrarne Golica-Koralpe na meji s Slovenijo. V njem je okoli 22 milijonov kubičnih metrov vode, ki jo celovški Kelag spušča po cevovodih do hidroelektrarne Golica/Koralpe v Labotu (Lavamündu), če bi se jez porušil, pa bi voda iz akumulacije pljusknila v Slovenijo. Zaradi te nevarnosti je dolina opremljena še z alarmnim sistemom. Streho na nekdanji stražnici morajo zamenjati tudi zato, da bo na njej še naprej lahko nameščena ena od številnih siren v ovinkasti dolini.

Avstrijska stran je v strahu pred ilegalnimi prehodi migrantov v preteklosti zasula kolovozno cesto, po kateri je bil nekoč mogoč prehod z avtomobilom. Mirko Vošner bi se s sosedi čez mejo v občini Ivnik (Eibiswald) rad dogovoril, da bi povezavo znova vzpostavili za turistične namene.
 

Odnesli so vse, kar se je dalo

Nekdanja stražnica v Podpeci na nove lastnike še čaka. Občina Črna na Koroškem si prizadeva prepričati ministrstvo za obrambo za prenos lastništva, saj je hiša na imenitni lokaciji ob vznožju najvišje gore Pece v veliko sramoto sedanji lastnici. Črnjanska županja Romana Lesjak je povedala, da je objekt popolnoma izropan. Ljudje so v tridesetih letih iz njega odnesli vse, kar se je dalo, celo pipe in radiatorje.



Nekdanjo stražnico v zaselku Sveti Trije Kralji nad Radljami ob Dravi pa je zaradi socialne stiske takoj po odhodu jugoslovanske vojske naselila družina. Ministrstvo za obrambo se je strinjalo z brezplačnim najemom za nedoločen čas, občina Radlje pa je podpisala pogodbo o zamenjavi stavbnega pohištva. Družina si po tridesetih letih želi temeljite obnove dotrajanega objekta in pritiska na občino Radlje ob Dravi, naj jo izvede. Radeljski župan Alan Bukovnik pravi, da je lastnica nekdanje stražnice še vedno država, ki pa se z najemnikom o obnovi noče niti pogovarjati. »Pogodbo iz leta 1991, ki jo je takratna občina podpisala z ministrstvom za obrambo, smo založili. Ker je na občini ne najdemo, smo prosili za pomoč ministrstvo. Ko jo bomo dobili, bomo preverili, kakšne so naše obveznosti v zvezi s tem objektom,« je napovedal Bukovnik.
 

Baza v Topli za najlepše trenutke življenja

A vse zgodbe z nekdanjimi vojaškimi objekti na meji z Avstrijo niso problematične. Primer dobre prakse je nekdanja stražnica v alpski dolini Topla. »V Centru za usposabljanje, delo in varstvo smo si od začetka želeli, da bi pridobili kakšno 'letoviško' bazo. To se je uresničilo že v Jugoslaviji. Jugoslovanska vojska nam je odstopila karavlo v Koprivni, ki smo jo nato uporabljali približno pet let. A lokacija ni bila najbolj primerna za naše vsebine, zato smo se takoj po osamosvojitvi začeli pogovarjati za stražnico v Topli. Postopek je trajal približno tri leta, ne da bi prenosu kdorkoli nasprotoval, a državni mlini pač meljejo počasi. Zdaj je to krasna letno-zimska baza, kjer varovanci centra brez dvoma preživljajo najlepše trenutke, brez nje bi bilo njihovo življenje precej bolj osiromašeno. Kadar so kapacitete nezasedene, so na voljo tudi za najem, da se malo zraven zasluži še za stroške. V vseh teh letih smo v stavbo veliko vložili, tako da ni nič kaj 'karavlska', temveč prijeten prostor za bivanje,« je povedal nekdanji direktor CUDV Črna na Koroškem Marijan Lačen.