Ljubljana – Kako množična je lahko radovednost, kaže primer mariborske sodnice: pet tisoč vpogledov v njeno dokumentacijo je šokantno veliko. Nepooblaščeni vpogledi v občutljive zdravstvene podatke so vedno obstajali, a zdaj jih je s pomočjo sodobnejše tehnologije in tako imenovanih revizijskih sledi lažje izslediti. A to radovednežev ne ustavi.

Koliko ljudi je upravičeno kukalo v osebne podatke pretepene sodnice Daniele Ružič, bo znano konec meseca, ko bo končana preiskava. V primeru nekdanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc se je izkazalo, da si je podatke o njenem zdravju decembra 2017 v ljubljanskem kliničnem centru neupravičeno ogledovalo 16 oseb (med njimi štiri medicinske sestre, dva zdravnika specializanta, dva zdravnika specialista). »Osebam, pri katerih se je pojavil dvom o utemeljenosti vpogledov v podatke, so bili izdani opomini zaradi varstva osebnih podatkov, varovanja uporabniškega imena, gesla za vstop v računalniški sistem in rednega odjavljanja,« so tedaj pojasnili v UKC Ljubljana.


 

Opomini pred odpovedmi

Pred nepooblaščenimi vpogledi v zdravniško dokumentacijo v SB Trbovlje niso bili imuni niti nekdanji minister za zdravje Samo Fakin in člani njegove družine. »Gre za radovednost zaposlenih. Da jo potešijo, pogledajo v podatke in tukaj se zadeva ponavadi ustavi. Je pa to nedopustno, saj se tovrstni podatki lahko tudi zlorabijo,« je povedal Fakin.



Da so v zdravstvene kartoteke petih članov družina Fakin res kukale nepooblaščene osebe, je ugotovila tudi posebna komisija, ki jo je imenovala direktorica SB Trbovlje Romana Martinčič. Sedem oseb, zaposlenih v administraciji, je v osebne podatke Fakinovih neupravičeno pogledalo kar štirinajstkrat. Komisija jih je pisno pozvala, naj argumentirajo svoje početje, z njimi so se tudi osebno pogovorili, rezultat pa je sedem opominov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, nam je povedala Martinčičeva. »Ker gre za prvi tak primer pri nas, se nismo odločili za najbolj radikalno potezo – takojšnjo odpoved. Menim, da je tudi opomin zelo huda sankcija, saj ta sedmerica eno leto ne sme narediti nobenega podobnega prekrška.«

Zadeva je trenutno pri pooblaščenki za varstvo osebnih podatkov, ki bo določila nadaljnje ukrepe: sedmerico lahko doleti tudi denarna kazen, kakor predvideva zakonodaja. »Sicer pa sem prepričana, da bi zadevo z nekdanjim ministrom Fakinom lahko uredili tudi brez medijske izpostavljenosti,« je še dejala Martinčičeva, ki je potrdila tudi neuradno informacijo, da je Fakinova hči, ki je delala v SB Trbovlje kot pravnica in ki je v tamkajšnji jedilnici ujela govorice o zdravju svojih družinskih članov, kar je sprožilo uradno preiskavo vpogledov v njihove kartoteke, dala odpoved.




 

Na udaru tudi Radan

V Splošni bolnišnici Celje je 27 nepooblaščenih oseb brskalo po zdravstvenih podatkih posame znih vodstvenih delavcev in članov sveta zavoda, so pred časom poročali na Siolu. Več zaposlenih je menda brez pooblastil brskalo po podatkih Margarete Guček Zakošek, takrat še kandidatke za položaj direktorice, ki ga je zasedla februarja lani, in Barbare Tiselj, predsednice sveta zavoda celjske bolnišnice, ki je odločala o imenovanju. Poleg samoprijave informacijski pooblaščenki je bolnišnica uvedla delovnopravne postopke, ki so se v enem primeru končali z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pet oseb pa je prejelo opozorila pred odpovedjo.

V UKC Maribor naj bi nepooblaščene osebe vpogledovale tudi v dokumente nekdanjega zdravnika na nevrološki kliniki Ivana Radana, ki je bil poleti leta 2015 hospitaliziran v tamkajšnji enoti za forenzično psihiatrijo. V bolnišnici so v zvezi s tem pojasnili, da v njegovem primeru postopka preverjanja zakonitosti obdelave občutljivih osebnih podatkov niso uvedli, saj Radan ni izrazil zahteve in upravičenega dvoma o obdelavi občutljivih osebnih podatkov.

Po slovenski zakonodaji spadajo podatki o zdravstvenem stanju posameznika med občutljive osebne podatke. Zanje veljajo še strožja pravila za varovanje.