Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

LGBTIQ+: Neodzivna vlada in nepodporna policija

Poziv odgovornim političnim in državnim institucijam ob nasilju in očitki policiji, ki žrtev ni zaščitila, storilcev ni preganjala in ni jih popisala.
FOTO: Črt Piksi/Delo
FOTO: Črt Piksi/Delo
Be. B., P. M.
21. 6. 2023 | 12:55
21. 6. 2023 | 19:30
8:42

V soboto ob 20.23 se je v Ljubljani zaključil devetdnevni festival Parada ponosa, je zbrane v imenu še desetih organizacij, ki so se podpisale pod izjavo za javnost, poimenovano Več skupnosti – en boj, nagovorila Simona Muršec, predsednica društva Parada ponosa. Že 23. leto je skupnost LGBTIQ+ korakala v paradni povorki po ljubljanskih ulicah, je nadaljevala. Zbrali so se v mavričnih barvah, da se za en dan pokažejo in enakovredno ter enakopravno z vsemi drugimi zavzamejo javni prostor. Parade se je udeležilo več kot 3500 oseb, ki pa so nazadnje postale tarča groženj, nasilja in napadov. Prav tako njihovi prostori, njihove zastave, ki so jih zažigali in posnetke objavili na družbenih omrežjih. Udeleženke kulturnopolitičnega programa so obmetavali z jajci.

V LGBTQ+ so prejeli številne prijave nasilja pred Parado, med njo in po njej, je dejala Simona Muršec. Napadene in zastraševane osebe so v več primerih poklicale policijo. A ta ni naredila ničesar, je izjavila: »Ne le da žrtev ni zaščitila, tudi storilcev ni preganjala in jih popisala. Policija je bila nepodporna, odvračala je napadene od prijav in zatrjevala, da tako pač je in da ne morejo nič, naj se z nasiljem sprijaznijo.«

Brez obsodb

Homo- in transfobnega nasilja na Paradi razen redkih izjem ni obsodil skoraj nihče s političnega vrha, je ogorčena skupnost LGBTIQ+. »Zgroženi smo nad neprimernim in nestrokovnim ravnanjem policije. Kje ste, draga vlada, spoštovani premier Golob? Čakali smo vaš odziv, ostro obsodbo nasilja, je dejala Muršečeva. A dočakali so le mlačno izjavo.

»Ali to sistematično nasilje nad manjšinsko in marginalizirano skupnostjo ni vaš problem?« je v nadaljevanju izzvala vlado in premiera. »Ali sovražna, politična in družbena klima niso odraz problemov naše družbe, nezadostnega delovanja institucij in političnega hujskanja proti najšibkejšim? Kdaj lahko pričakujemo od vlade najostrejšo obsodbo nasilja? Storilce kaznivih dejanj je treba prijeti in kaznovati. Potrebujemo sistemske in strukturne spremembe, ki bodo preprečevale sovraštvo in nasilje iz sovraštva do oseb LGBT, migrantov in drugih manjšin. Kako boste izpolnili predvolilne obljube o družbi spoštovanja in sprejemanja?«

Apel ministroma Poklukarju in Pipanovi

Notranjega ministra Boštjana Poklukarja so opomnili, da to, kar se je dogajalo na Paradi, niso »mali delikti in tudi ne neprijetna razgrajanja«, ampak »sistematično nasilje iz sovraštva nad družbeno stigmatizirano skupino zaradi spolne usmerjenosti, identitete in spolnega izraza. »To je diskriminacija, to so zločini iz sovraštva, priča smo hujskanju k najhujšemu nasilju nad populacijo LGBT, vključno s hujskanjem k poboju,« je dejala in ostro obsodila policiste, ki se fotografirajo s storilci nasilnih dejanj. Kako bo policija preprečila, da se kaj takega ne ponovi?

Na ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan so javno naslovili vprašanje, kako bo poskrbela, da bodo tovrstni zločini preganjani, pravno obravnavani in ne pospravljeni v predale. Pozvali so k jasni obsodbi nasilja in k sodelovanju institucij in politike v boju proti vsem oblikam nasilja in diskriminacije oseb LGBTIQ+, saj da »le tako lahko gradimo boljšo prihodnost, kjer bo vsakdo sprejet in zaščiten«.

Ne bodo mirno gledali

Katarina Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije je spomnila na »nujno preprečevanje in kaznovanje vseh oblik izražanja, ki širijo, promovirajo ali opravičujejo sovraštvo«. Sovražni govor je po Sternadovi zloraba pravice do svobode izražanja, kazniva dejanja zaradi določene osebne okoliščine žrtve, kot je spolna usmerjenost, pa je  dvakratno zavržno dejanje.

Tega skupnost ne bo mirno gledala, je dejala. Z odvetniki bodo proučili vse prepoznane primere sovražnih dejanj, povezanih s Parado ponosa in širše, ter uporabili pravna sredstva proti povzročiteljem, je dejala in pozvala vse žrtve ali priče žrtev k prijavi takih incidentov.

Gorele so zastave

Na sobotni paradi ponosa je nasilna dejanja izvajala manjša skupina ljudi. Kot so v soboto sporočili iz Inštituta 8. marec, so »po mestu gorele mavrične zastave. Dobivamo sporočila o napadih na osebe LGBT.« Predstavnica društva Parada ponosa Katja Sešek je za takrat za Radio Slovenija dejala, da tako velike sovražnosti ni bilo že leta.

image_alt
Parada ponosa tarča homofobnih napadov

Včeraj se je na nasilje odzval tudi premier Robert Golob, ki je dejal, da je treba vložiti dodatne napore v spodbujanje strpnosti in zagotavljanje varnosti. Po njegovih besedah bomo tako lahko našo družbo naredili odprto in vključujočo, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade. Danes so se na nasilje odzvali tudi z Levice. 

»Napadi dokazujejo, da zgolj menjava vlade pred letom dni ne pomeni, da je čez noč izginilo vse sovraštvo in nestrpnost v slovenski družbi, v veliki meri proizvedeno ravno skozi omrežja, prepredena skozi največjo desno stranko ter njene medijske in spletne satelite. Sovražni in nasilni odziv na Parado ponosa nam jasno razkriva, s kakšnim sovraštvom in nasiljem se morajo pripadniki in pripadnice skupnosti LGBT+ soočati na vsakodnevni ravni. S kakšnim strahom živijo. In v kakšno zapovedano občutje sramu so vsakodnevno potisnjeni,« so zapisali v sporočilu za javnost.

FOTO: Črt Piksi/Delo
FOTO: Črt Piksi/Delo

Sprejetje ustreznih formalnih ukrepov proti Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot

Iz Levice so sporočili, da bodo izkoristili vse vzvode, ki jih imajo na voljo. Pozvali so vse uradne predstavnike države in koalicijske partnerje, da se tovrstno dogajanje dosledno obsoja na najvišji ravni. V sklopu delokrogov naših ministrstev bodo sprejeli ustrezne formalne ukrepe proti Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, ki združuje t. i. rumene jopiče. V ponedeljek bodo ministru za notranje zadeve postavili poslansko vprašanje, v katerem bomo zahtevali poročilo o pravilnosti postopanja policije pri zaščiti predstavnikov skupnosti LGBT+. Kot so zapisali, se bodo še naprej zavzemali, da dobijo politike medsebojne solidarnosti in socialne varnosti prioriteto v politikah vlade. Rastoče cene, izguba stabilnosti in ogrožanje delavskih pravic so resnični problemi naše družbe.

FOTO: Črt Piksi/Delo
FOTO: Črt Piksi/Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine