V nadaljevanju preberite:

Naša še vedno zelo binarno naravnana družba je sicer nekako priznala, da v družbi obstajajo tudi osebe, ki se ne opredeljujejo niti kot ženske niti kot moški. Toda v jeziku to še vedno ni razvidno – tudi zaradi zadrege, kako ustrezno naslavljati nebinarne osebe. Skupnost LGBTIQ+ je že pred časom začela uporabljati podčrtaje, te je opaziti v čedalje več uradnih dokumentih. Kaj pa pravijo jezikoslovke_ci? Je podčrtaj res najprimernejša rešitev?

V slovenskem jeziku sicer obstaja več načinov zapisovanja, pri katerem se upoštevata oba slovnična spola, s podčrtajem pa želimo nasloviti cel spekter različnih spolnih identitet, poudarja dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Toda v stroki je zaznati precej zadržanosti do podčrtaja. Dr. Andreja Žele z oddelka za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete meni, da bi njegova uvedba tako v zapis kot v branje vnesla veliko zmedo in posledično nepotrebno škodo z vidika jezikovne kultiviranosti, norme in jezikovne kulture nasploh. Zato predlaga predvsem uporabo spolsko nevtralnih besed, kot so oseba, stranka, človek, ljudje, občinstvo...