Navidezni slovenski tovornjaki hromijo domače

Celje – Prihodnji teden bodo člani Sekcija za promet pri Obrtno podjetniški zbornici in Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije tudi ob robu celjskega sejma Avto in vzdrževanje sedli za mizo, da bi se pogovorili o cestnih prevozih blaga in potnikov. Predvsem jih tišči, da vlada in pristojno ministrstvo ničesar ne ukreneta, čeprav že dolgo opozarjajo, da jim nelojalna tuja konkurenca odžira kruh.

Že pred časom so člani obeh združenj celo zagrozili z državljansko nepokorščino, čeprav še niso pojasnili, kakšno. A pred ali že med turistično sezono bi protestne zapore avtocest seveda bile odmevne ... V Sloveniji deluje osem tisoč prevozniških podjetij, ki zaposlujejo 35.000 delavcev, sektor pa ustvari sedem odstotkov bruto družbenega prihodka.

»Zahtevamo, da se naši problemi začno reševati takoj. Vsak dan dobivamo klice nezadovoljnih prevoznikov iz vse Slovenije, ki nas pozivajo, da moramo ukrepati,« pojasnjuje Peter Pišek, predsednik sekcije pri obrtni zbornici

Ključna težava prevoznikov je nelojalna konkurenca. Ta hromi in uničuje pomembno dejavnost. Po podatkih prevoznikov lastniki iz držav izven EU, največ iz Bosne in Hercegovine in iz Srbije, v Sloveniji ustanovijo podjetje na naslovu, kjer ni nikogar, zaposlijo voznike iz svojih držav in jih manj tudi plačujejo oziroma zanje prispevkov ne plačujejo v Sloveniji, tovornjaki in avtobusi teh podjetij pa imajo slovenske registrske oznake in vozijo po Evropi ter »mečejo slabo luč na vse prevoznike« iz Slovenije.

Pišek zatrjuje, da je bilo samo v letu 2017 v Sloveniji za dejavnost prevozništva registriranih več kot 400 slamnatih podjetij. Domači prevozniki so že takrat predlagali rešitve, ki pa jim zakonodaja še do danes ni sledila. »Na Štajerskem in Celjskem je na enem samem naslovu registriranih kar 200 takšnih podjetij, nadzora pa ni,« opozarja Pišek.

A prevoznike pestijo tudi druge težave. Nezadovoljni so z dolgotrajnim čakanjem na mejnih prehodih in pred predorom Karavanke, zaradi zapor vse več lokalnih cest za tovorni promet ... Predvsem pa, da obljubljenih jim subvencij vlade ni od nikoder. »Potrebujemo jih za nove tehnologije in tehnološka vozila s sodobno opremo. Predlagamo rešitve, odziva pa ni,« pravi Milan Slokar, predsednik sekcije za prevoz blaga pri gospodarski zbornici in prokurist ajdovskega podjetja Slo-Car.

Avtobusni prevoznik Peter Mirt iz podjetja Mirttours, ki je tudi podpredsednik sekcije pri obrtni zbornici, ugotavlja, da po Evropi vse države ščitijo svoje prevoznike in omejujejo tuje. Pri nas je obratno, saj država domače obremenjuje bolj od tujih prevoznikov. Po njegovih podatkih sicer vsa slamnata podjetja niso aktivna, a tudi podatek o delujočih, da jih namreč na 15 naslovih deluje 80, ki razpolagajo z okoli 1000 vozili, vsa pa se izogibajo plačevanju davščin, je dovolj zgovoren.

Mirt ne nasprotuje inšpekcijskim pregledom, nasprotno, meni, da so nujni, ne razume pa, da so domači prevozniki deležni enako strogega nadzora kot državljani tretjih držav. Po njegovem je posebna težava tudi neučinkovit javni potniški promet. »Slovenija nima cilja prometne politike. Začeli smo dobro, pogovarjali smo se o skupni vozovnici in podobno, ampak se nikamor ne premaknemo,« povzema Mirt.

Pa če tuji državljani za svoja slovenska podjetja z v matični državi zaposlijo voznike, jih Slovenci v Sloveniji težje. Na to opozarja prevoznik Boštjan Rojko: »Več kot dva meseca čakamo na enotno delovno dovoljenje. V Nemčiji in na Madžarskem to uredijo v enem tednu. Tudi mi lahko kader dobimo le iz tujine, saj ga v Sloveniji ni, a to traja. V Nemčiji lahko tujega voznika zaposlijo v treh dneh, Slovenija pa ima z BiH sporazum, ki sam po sebi predvideva dolgotrajnost postopka. Ključni problem je sporazum. Slamnata podjetja tudi prevzemajo naše voznike z različnimi ugodnostmi in plačili v gotovini. Imamo predloge in če nas bo vlada poslušala, bomo na koncu vsi zadovoljni,« poudarja Rojko.