Po tem zakonu nič več ne bo, kot je bilo

Zdravstvena reforma deli slovenski politični in družbeni prostor, saj bo od novega zakona odvisno, kakšno bo slovensko javno zdravstvo in kakšna bo meja med zasebnim in javnim sektorjem. O tem sta govorila tudi Delova kolumnista Ali Žerdin in Janez Markeš v novi epizodi podkasta Od srede do srede.

»Izteka se javna razprava o predlogu novele, ki jo je vložilo ministrstvo za zdravje, istočasno pa je v proceduri tudi zakon, ki sta ga vložila poslanca Miha Kordiš in Mojca Pašek Šetinc, ki sta posodila ime predlogu iniciative Glas ljudstva, kjer je predlog zakona verjetno spisal Dušan Keber, zato gremo zdaj v veliki finali debate o privatizaciji zdravstva,« je dejal Janez Markeš.

Ali Žerdin je pogledal malce v preteklost in potegnil nekaj primerjav. »Vzporednice segajo v konec osemdesetih let in v začetek devetdesetih, ko smo bili soočeni s spontanimi privatizacijami družbenega življenja. Zdaj gre spet za spontano privatizacijo javnega sistema, ki pa bi moral po ustavnem redu ostati javen.«

Strankarski sistem in odvisni kapitalizem

Markeš je spomnil na zadnjo izdajo Sobotne priloge. »Preberite tekst Rastka Močnika. Lepo je predstavil, da moramo ideje črpati iz osemdesetih let, ko se je civilna družba odločila za upor, a hkrati je tudi znala voditi tok dogodkov. Zdravstvo je zdaj vzorec preobrata javne debate in civilne družbe. Po tem zakonu nič več ne bo, kot je bilo.«

(KOLUMNA) Po slabšem in slabem naj pride boljše

Potem je še nadaljeval: »Pravo vprašanje je, kakšen je ta zakon, če ga vsi kritizirajo? Morda bi kakšen zunanji opazovalec dejal, da je dober, če ga kritizirajo z leve in desne. A da ga kritizirajo z levice, je napačna opredelitev, saj ga kritizira Glas Ljudstva, ki pa ga ne kritizira s politične ravni, temveč iz analitične.«

V videu si poglejte preostanek pogovora. Med drugim tudi to, kakšne so tri generalne kritike novega zakona.