Galerija
Naši raziskovalci na naslovnici revije Metabolites
Urednike znanstvene revije so Boštjan Murovec, Leon Deutsch in Blaž Stres prepričali s člankom o črevesni mikrobioti.
Fotografija je simbolična, prikazuje genske raziskave na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. FOTO: Blaž Samec/Delo
Skupina slovenskih raziskovalcev je z izvirnim znanstvenim člankom o črevesni mikrobioti prišla na naslovnico znanstvene revije Metabolites. Njihovo odkritje prinaša priložnosti za razvoj novih terapij v personalizirani medicini, so sporočili z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Avtorji članka so Boštjan Murovec s Fakultete za elektrotehniko, Leon Deutsch z Biotehniške fakultete in Blaž Stres z Biotehniške fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Inštituta Jožef Stefan, sam članek pa je dosegljiv na povezavi https://www.mdpi.com/2218-1989/11/6/336.
Omenjena slovenska raziskovalna skupina je preučevala črevesno mikrobioto in njen vpliv na zdravje posameznika. »Črevesna mikrobiota je sestavljena iz ogromnega števila različnih bakterij, arhej, gliv in praživali, poleg virusov in različnih mobilnih elementov. Vsi ti mikrobi ustvarjajo ogromno raznolikost kemičnih spojin, ki igrajo ključno vlogo pri razvoju, počutju in staranju gostiteljev,« je povedal glavni avtor članka Blaž Stres s Katedre za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo na oddelku za zootehniko.
»V okviru raziskave smo za napovedovanje metagenomskih funkcionalnih genov, encimskih reakcij in presnovne poti iz amplikonskih podatkov razvili program General Unified Microbiome Profiling Pipeline (GUMPP). S pomočjo programa lahko iz obsežnih podatkov za ponovljivo in standardizirano analizo bakterijskih 16S rRNA izdelamo podatkovne nize, ki na koncu prepoznajo biokemične poti, značilne za patologijo posamezne bolezni,« je še pojasnil.
Program GUMPP omogoča obsežne študije mikrobioma in s tem ustvarja podlago za razumevanje odzivanja teh skupnosti na njihove zapletene okoljske dražljaje. Pri raziskovanju so slovenski strokovnjaki prišli do podatkov, ki vedno bolj kažejo na to, da mikrobiom vpliva na zdravstveno stanje gostitelja in napredovanje različnih kroničnih bolezni. Poleg tega je mikrobiom vključen v vrsto presnovnih motenj, od presnovnega sindroma in debelosti do avtoimunih bolezni, psiholoških motenj in raznih okužb.
Odkritje tako predstavlja priložnosti za razvoj novih terapij v personalizirani medicini, zato je uredništvo revije Metabolites presodilo, da ta zaradi svoje aktualnosti sodi na naslovnico, so še dodali na biotehniški fakulteti.
Avtorji članka so Boštjan Murovec s Fakultete za elektrotehniko, Leon Deutsch z Biotehniške fakultete in Blaž Stres z Biotehniške fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Inštituta Jožef Stefan, sam članek pa je dosegljiv na povezavi https://www.mdpi.com/2218-1989/11/6/336.
Omenjena slovenska raziskovalna skupina je preučevala črevesno mikrobioto in njen vpliv na zdravje posameznika. »Črevesna mikrobiota je sestavljena iz ogromnega števila različnih bakterij, arhej, gliv in praživali, poleg virusov in različnih mobilnih elementov. Vsi ti mikrobi ustvarjajo ogromno raznolikost kemičnih spojin, ki igrajo ključno vlogo pri razvoju, počutju in staranju gostiteljev,« je povedal glavni avtor članka Blaž Stres s Katedre za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo na oddelku za zootehniko.
Mikrobiom je vključen v vrsto presnovnih motenj, od presnovnega sindroma in debelosti do avtoimunih bolezni, psiholoških motenj in raznih okužb.
»V okviru raziskave smo za napovedovanje metagenomskih funkcionalnih genov, encimskih reakcij in presnovne poti iz amplikonskih podatkov razvili program General Unified Microbiome Profiling Pipeline (GUMPP). S pomočjo programa lahko iz obsežnih podatkov za ponovljivo in standardizirano analizo bakterijskih 16S rRNA izdelamo podatkovne nize, ki na koncu prepoznajo biokemične poti, značilne za patologijo posamezne bolezni,« je še pojasnil.
Program GUMPP omogoča obsežne študije mikrobioma in s tem ustvarja podlago za razumevanje odzivanja teh skupnosti na njihove zapletene okoljske dražljaje. Pri raziskovanju so slovenski strokovnjaki prišli do podatkov, ki vedno bolj kažejo na to, da mikrobiom vpliva na zdravstveno stanje gostitelja in napredovanje različnih kroničnih bolezni. Poleg tega je mikrobiom vključen v vrsto presnovnih motenj, od presnovnega sindroma in debelosti do avtoimunih bolezni, psiholoških motenj in raznih okužb.
Odkritje tako predstavlja priložnosti za razvoj novih terapij v personalizirani medicini, zato je uredništvo revije Metabolites presodilo, da ta zaradi svoje aktualnosti sodi na naslovnico, so še dodali na biotehniški fakulteti.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji