Iskanje novih načinov zdravljenja multiple skleroze

Ob poznavanju medicinske opredelitve, da je multipla skleroza avtoimuna vnetna nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje in postopno resno onesposobi bolnika, takšna diagnoza predstavlja najmanj dvakratni stres. Bolezen še vedno ni ozdravljiva in z njo se najpogosteje soočijo mlajši odrasli med 20 in 40 letom starosti. Vendar pa »diagnoza MS« danes vseeno ni tako brezupna, kot se zazdi v prvem trenutku. Tudi nevrologija je na tem področju dosegla velik napredek. Za razliko od nekoč skromne diagnostične opreme in zelo omejene izbire zdravil, je danes na voljo več kot 12 različnih učinkovin, med njimi tudi bolnikom prijaznejše oblike zdravljenja; potekajo številne raziskave, da bi obravnavo bolnikov z MS še zboljšali, bolezen čim prej odkrili, morda nekoč znali preprečiti oziroma jo pozdraviti...

Tako o vprašanjih, kakšne so danes možnosti obravnave multiple skleroze, razvoj novih zdravil oziroma načinov zdravljenja ter o pogledu v prihodnost na tem področju, razmišlja asist. Lina Savšek, specialistka nevrologije na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje.



Po besedah sogovornice je zdravljenja multiple skleroze predvsem v zadnjem desetletju tudi pri nas zelo napredovalo tako kar zadeva razvoj nevrološke stroke kot izbiro zdravil. Za bolnike z multiplo sklerozo je danes na voljo več kot 12 različnih učinkovin. Obravnava oziroma zdravljenje je dosegljivo enakovredno, skoraj istočasno kot v razvitih okoljih v tujini.
»Z vsemi dosedanjimi možnostmi zdravljenja sicer še vedno lahko primarno predvsem zaustavljamo vnetni proces, ne pa toliko tudi nevrodegenerativnega. Vendar pa je vse to pomembno prispevalo k boljši kakovosti življenja bolnikov. Če nam namreč s skrbno izbiro različnih zdravil uspe zaustaviti oziroma upočasniti bolezenski proces, vplivamo tudi na boljši izhod zdravljenja. Pri bolnikih se motnje v gibanju pojavijo pozneje, lahko so dlje časa delovno aktivni, vključeni v družbo in vsakdanje aktivnosti, kar pomembno prispeva h kakovosti njihovega življenja«.
 

Nove oblike zdravljenja

»Zavedamo se, kako pomemben je vsak napredek pri obravnavi bolnikov z multiplo sklerozo. Ta nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčevja najpogosteje prizadene mlade odrasle, pogosteje ženske, v kritičnem obdobju njihovega življenja, ko mnogi začenjajo oziroma nadaljujejo kariero, si ustvarjajo družino ... Bolezen jih spremlja naprej, povzroča invalidnost, slabša kakovost življenja. Zato je tako zelo pomembno, da imamo na voljo zdravila, s katerimi lahko pri veliki večini bolnikov posežemo v bolezenski proces in ga upočasnimo«, poudarja asist. Lina Savšek.
 

Več pozornosti limfocitom B

»V preteklosti in še pred kakšnim desetletjem so bile raziskave na našem področju usmerjene predvsem v vlogo limfocitov T pri multipli sklerozi oziroma patogenezi multiple skleroze. V novejšem času pa je v zvezi s tem, torej nastanku in razvoju multiple skleroze, bolj v središču pozornosti vloga limfocitov B. Novejša zdravila naj bi tako umirjala delovanje limfocitov B in vnetni proces ter upočasnjevala bolezen.«

Kot še pojasnjuje sogovornica, so lani dobili prvo tako učinkovino, ki naj bi nekoliko zaustavila napredovanje sekundarne progresivne multiple skleroze. Letos pa »prihaja v Slovenijo spet nova oblika zdravljenja, to je zdravilo ofatumumab. Gre za molekulo, ki deluje proti anti-CD 20 označenim celicam, oziroma limfocitom B. Spada v skupino tarčnih bioloških zdravil, kakršna se uporabljajo tudi za zdravljenje revmatskih bolezni in nekaterih vrst raka. Podobno deluje tudi zdravilo za zdravljenje multiple skleroze okrelizumab, ki je v Sloveniji na voljo od leta 2018, bolniki pa ga prejemajo v obliki infuzij na vsakih 6 mesecev. Ta oblika aplikacije se mora opraviti v kliničnem okolju.

Novo zdravilo ofatumumab, je po razlagi sogovornice nekoliko spremenjena molekula, ki ima isto prijemališče, to je anti-CD-20 in prav tako deluje na limfocite B. Novost pa je v tem, da se učinkovina aplicira v obliki peresnika oziroma avtoinjektorja in to je mogoče preprosto, udobno in enostavno opraviti v domačem okolju. Subkutana oblika zdravila se aplicira s 'peresnikom' bodisi v stegensko mišico ali v tkivo na trebuhu. Primerjalne študije z zdravilom teriflunomonid, ki se že uporablja za zdravljenje multiple skleroze, so po besedah sogovornice pokazale, da je zdravilo ofatumumab učinkovitejše, medtem ko so stranski učinki primerljivi. Za enkrat velja ugotovitev, da je zdravilo ofatumumab varno in učinkovito.

Prva, druga ali tretja izbira

Različne skupine zdravil oziroma posamezna zdravila so v klinični medicini razvrščene v tako imenovane razrede – od prvega do tretjega. Seveda pri tej razvrstitvi oziroma izbiri zdravil upoštevajo kopico različnih kriterijev in priporočil. Poenostavljeno povedano pa gre za to, da v vsakdanji klinični praksi izbirajo zdravila iz posameznega 'reda' glede na aktivnost bolezenskega procesa. Če bolezen ni močno izražena, posežejo najprej po zdravilu 'prvega reda', pozneje izbirajo v drugem in tako naprej.

Kadar pa je bolezen – v tem primeru multipla skleroza - že v začetku zelo aktivna, se tudi takoj odločijo za zdravljenje iz drugega ali tretjega reda. Slednje skupine zdravil pa so po navadi bolj učinkovite, vendar pa imajo tudi več možnih stranskih učinkov oziroma možnih potencialnih zapletov. Pri tem pa je po besedah sogovornice zanimivo, da so dosedanje izkušnje zdravljenja z oftumomabom pokazale, učinkovitost kot je pričakovano za izbiro iz drugega reda, neželeni učinki pa niso bili večji, temveč na ravni zdravil prvega reda. Iz tega je bilo mogoče sklepati da je dovolj varno in primerna tudi subkutana uporaba, torej s pomočjo peresnika. Bolnik, ki se na ta način zdravi doma, samo zaradi tega ne potrebuje dodatnega spremljanja, temveč le običajni nadzor.

Izkušnje tudi kažejo, da se večina bolnikov hitro navadi na tak način zdravljenja z zdravilom v peresniku. Prvič se seveda pouči o rokovanja v ambulanti pri medicinski sestri oziroma medicinskem tehniku, pozneje pa to obvlada sam. Prve tri aplikacije si sledijo na en teden, pozneje pa na štiri, torej enkrat na mesec

Sicer pa imajo v nevrologiji, kot še pojasnjuje asist. Lina Savšek, dobre izkušnje s takšnim načinom zdravljenja s pomočjo aplikatorja v domačem okolju tudi bolniki s trdovratno migreno. Zadnji dve leti imajo namreč na voljo zdravila – monoklonska protitelesa, zdravijo pa se prav tako na štiri tedne s pomočjo avtoinjektorjev. Seveda pa je pri vseh teh sodobnih, bolniku bolj prijaznih načinih zdravljenja pomembno, da se vzpostavi odprta komunikacija, zaupanje in odgovornost – da se bolnik zdravi sam res redno in po dogovoru ...

Pogled v prihodnost

»O multipli sklerozi na splošno se danes že veliko ve. Verjetno je tudi v širši javnosti znano, da je te bolezni več v okoljih, ki so bolj oddaljene od ekvatorja in manj obsijane s sončno svetlobo, torej severnejše države, v Evropi na primer skandinavske, pa severnoameriške in tako naprej. In obrnjeno, v okoljih bliže ekvatorju je te bolezni manj. Očitno ima pri nastanku te bolezni kar precej pomembno vlogo tudi vitamin D.

Seveda pa je omenjeno le en vidik, na nastanek bolezni gotovo vplivajo številni drugi dejavniki, od genetike, okolja, virusnih okužb in še marsikaj drugega. Ker je vzrokov veliko, je še vedno pa tudi mnogo neznank, kar tudi otežuje razvoj takih zdravil, ki bi bolezen ne samo upočasnile, temveč jo tudi pozdravile. Danes je že precej dobro pojasnjen patološki imunski odziv, pri katerem sodelujejo limfociti T in B in zato so zdravila usmerjena v to bodisi da delujejo na limfocite T ali B ali na oboje skupaj in poskušajo zaustavljati ta vnetni proces. Ve se tudi, da v začetku, v prvih letih vnetje poteka periferno po vsem telesu, pozneje pa zajame področja pod možganskimi ovojnicami, kjer se oblikujejo žarišča kroničnega vnetja, ki pa so tudi slabše dostopna za razpoložljiva zdravila.«



Ob tem po besedah sogovornice ves čas poteka še proces nevrodegeneracije, torej propadanja živčnih vlaken zaradi nenehnega vnetja. Človekovo telo se sicer ves čas tudi bojuje proti vnetju in poskuša popravljati škodo ki pri tem nastaja, vendar čez določen čas to ni več uspešno in živčna vlakna počasi odmirajo, nastanejo poškodbe, ki jih ni mogoče popraviti. Za te škodljive procese, medicina še nima pravega zdravila.

Toda ne glede na to, da danes ni mogoče vedeti in napovedati, kako se bo bolezen razvijala pri posameznem bolniku, je pomembno, da se začne čim prej ukrepati, predvsem umirjati vnetje, ki naredi največ škode. Vsekakor tako v stroki kot seveda tudi bolniki pričakujejo, da bodo vsaj nekatere od številnih raziskav ki potekajo po svetu, prispevale k odkrivanju novih molekul, ki bi lahko spodbudile regeneracijo, obnovo živčevja in prej ali pozneje tudi zdravljenje multiple skleroze. A tudi v sedanjih razmerah je zato še toliko bolj pomembno, da se vsem bolnikom omogoči zgodnje odkrivanje, interdisciplinarno, celovito obravnavo in zdravljenje kar najbolj po meri posameznega bolnika, še poudarja specialistka nevrologije asist. Lina Savšek.