Narobe svet: starši pri petnajstih, otroci pri osemdesetih

Ljubljana – Danes praznujejo družine. To v Sloveniji pomeni praznik za nekaj več kot 577.500 »osnovnih celic družbe«, ki skupaj štejejo skoraj 1,7 milijona prebivalcev naše države, od teh je 668.000 otrok. Brez naraščaja živi 300.000 zakoncev, zunajzakonskih skupnosti pa je slabih petnajst odstotkov.

Kaj je sploh ​formalnopravno družina? Je življenjska skupnost staršev (obeh ali enega) in neporočenih otrok, ki živijo z njima oziroma z enim od njih; je življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo in je življenjska skupnost partnerjev v zunajzakonski skupnosti.

Po Københavnski deklaraciji ima družina ključno vlogo pri razvoju in je upravičena do celovite zaščite in podpore, zato moramo kot družba in kot država prispevati k zmanjševanju revščine v družinah, izboljšanju ravnovesja med družino in delom ter pospeševanju socialne integracije in medgeneracijske solidarnosti. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) opozarjajo, da je družina tudi v krizi oziroma v času epidemije covida-19 nosila največje breme in odgovornost za to, da odnosi znotraj nje ostanejo »zdravi in nepoškodovani«. Zaradi velikih obremenitev, tako psihičnih kot materialnih, številne družine težav in pritiskov ne zmorejo reševati konstruktivno. Zato je Zveza skupaj z mrežo 109 društev po vsej Sloveniji v krizi pomagala že več kot 5000 družinam. 

Epidemija covida-19 je po besedah Darje Groznik, predsednice ZPMS, tudi pokazala, kako zelo pomembno je vlaganje v družinsko in socialno politiko ter spodbujanje k večji enakosti vseh, tudi otrok: »Epidemija je razlike med otroki poglobila, saj nimajo vsi enakih možnosti spremljanja šolskih obveznosti na daljavo (živijo v različnih okoliščinah in imajo različen dostop do IKT). Prihodnji teden se bodo morale družine ponovno prilagoditi novim ukrepom sproščanja omejitev. Veliko otrok bo ostalo doma, starši pa bodo morali v službo …«  

S taščami, brati ... v razširjenih gospodinjstvih

Največ Slovencev, kar 800.000, po zadnjih podatkih statističnega urada živi prav v družini poročenega para z otroki. V enostarševski družini, samo matere z otroki, živi 280.000 naših državljanov. Najmlajši starši so šteli komaj petnajst let, najstarejši otroci pa več kot 80 let: vsi otroci, stari 72 ali več let, so živeli samo z enim staršem, od teh pa vsi, razen dveh, z materjo.

Zakonski pari z otroki in enim od staršev – običajno z materjo ali taščo enega od zakoncev – sestavljajo razširjena družinska gospodinjstva. Mater oziroma tašč je bilo v teh gospodinjstvih po zadnjih podatkih štirikrat več kot očetov oziroma tastov; predstavljale so kar tri četrtine vseh sorodnikov, ki so živeli v tovrstnem gospodinjstvu. Desetina je samskih bratov in sester zakoncev, še pol manj od teh je vnukov, ki živijo v razširjeni družini.

V slovenskih gospodinjstvih, v katerih sobivajo tri generacije ali več kot pet članov, pa živi kar 303.000 prebivalcev. V letu 2018 je statistični urad prvič »našel« tri gospodinjstva, v katerih je živelo celo pet zaporednih generacij.

Največ otrok premorejo irska gospodinjstva

V Evropski uniji živi po podatkih Eurostata 220 milijonov gospodinjstev, od teh je otrok skoraj tretjina. Med državami članicami EU ima največji delež gospodinjstev z otroki Irska – 40-odstoten, pred Ciprom in Poljsko, Slovaško, Portugalsko in Romunijo. V Nemčiji in na Finskem je gospodinjstev z otroki komaj dobra petina. Skoraj polovica ali 31 milijonov evropskih gospodinjstev z otroki ima le enega otroka, 26 milijonov jih ima dva in 8,5 milijona gospodinjstev premore tri otroke ali več.

Največji delež gospodinjstev s tremi ali več otroki je bil registriran na Irskem (26 odstotkov), sledijo Belgija in Finska (po 19 odstotkov), Francija (18 odstotkov) in Združeno kraljestvo (17 odstotkov). V Sloveniji prevladujejo družine z enim otrokom; takih družin je 55 odstotkov. Družin z dvema otrokoma je 36 odstotkov, z deset ali več otroki se lahko pohvali petnajst družin.