Naprej dve različici, SDS sama za večinski sistem

Ljubljana – Absolutni prednostni glas nima podpore in ne bo več predmet usklajevanj, so sklenili pogajalci parlamentarnih strank, ki iščejo konsenz, kako bomo volili na prihodnjih državnozborskih volitvah. Glede na odzive političnih strank bolje kaže predlogu za uvedbo relativnega prednostnega glasu, a bodo nadaljevali tudi s predlogom sprememb volilnih okrajev. Največja stranka SDS osamljena vztraja pri uvedbi večinskega volilnega sistema.

»Če nam ena zadeva pade v vodo, moramo imeti pripravljeno drugo. Ne moremo pa si privoščiti, da ne bi dosegli konsenza,« je razloge za hkratno nadaljevanje dveh možnih sprememb volilnega sistema ponazoril poslanec LMŠ Aljaž Kovačič, ki dodaja, da je uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da po 26 letih volilni okraji ne ustrezajo več nobenemu merilu, posebno ne številu prebivalcev, nujna. Koalicijske stranke, pa tudi Levica, NSi in SNS, pri tem zagovarjajo odpravo neustavnosti z odpravo okrajev in uveljavitvijo prednostnega glasu, za kar je potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov. O višini praga, glede katerega se strinjajo, da mora biti relativno nizek, in o principu domicilnosti, da morajo kandidati imeti vsaj dve leti stalno bivališče v volilni enoti, kjer kandidirajo, bodo pogajalci še razpravljali predvidoma konec junija.

Absolutni prednostni glas, za katerega so se zavzeli ustavni pravniki – dr. Ciril Ribičič, dr. Franc Grad, dr. Igor Kaučič, dr. Saša Zagorc in dr. Jurij Toplak – v ustavnopravnih izhodiščih za uresničitev odločbe ustavnega sodišča med parlamentarnimi strankami nima podpore in ne bo več predmet usklajevanj. »Če je ustavno sodišče reklo, da sedanji sistem ni protiustaven, ko volivci ne morejo vplivati na to, kdo bo oseba, ki bo izvoljena z liste, potem je vsako približevanje – vsak prednostni glas – boljša rešitev od sedanje. Če sedanji način ni protiustaven, tudi relativen prednostni glas ni protiustaven,« je pojasnila vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper.
 

Do jeseni predlog sprememb območij volilnih okrajev

Na željo političnih strank bo ministrstvo za javno upravo kot skrbnik volilne zakonodaje nadaljevalo tudi prerisovanje območij volilnih okrajev, kar so do zdaj že naredili v primeru dveh volilnih enot, Ljubljana Center in Ptuj. Preuredili so ju tako, da je v vsakem okraju povprečno po 19.000 volivcev. »Na ravni dveh volilnih enot smo meje volilnih okrajev spremenili tako, da so okraji po številu volivcev relativno zelo dobro primerljivi med seboj, praviloma znotraj toleranc desetih odstotkov, kar vsekakor sledi tistemu, kar je zahtevalo ustavno sodišče,« je dejal minister za javno upravo Rudi Medved, ki je prepričan, da do konca leta lahko sprejmejo spremembe volilne zakonodaje, kar morajo storiti po odločitvi ustavnega sodišča. Kako, pa je po besedah ministra politična odločitev.

Za spremembo okrajev je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, a je sprememba še zahtevnejša, saj bi morali vsakih nekaj let, odvisno od demografskih gibanj, njihove meje postavljati na novo. Predlog zagovarjajo le v SD in Desusu. Opozicijska stranka SDS pa zagovarja uvedbo večinskega volilnega sistema in se ni opredelila do dveh predlogov. O večinskem volilnem sistemu pogajalci sploh ne razpravljajo.