Lažje je prerisati, a bi večina raje ukinila okraje

Ljubljana – Vlada si je postavila cilj, da bo politika še letos dosegla konsenz, kako bomo volili na prihodnjih državnozborskih volitvah. Predsednik republike Borut Pahor je za četrtek sklical posvet s pogajalci parlamentarnih skupin, na podlagi treh predlogov, ki so jih za razpravo pripravili na ministrstvu za javno upravo (MJU). Za zdaj še nobenemu ne kaže, da bi imel zadostno podporo.

Potem ko je ustavno sodišče decembra lani ugotovilo, da po 26 letih volilni okraji ne ustrezajo več nobenemu merilu, zlasti ne številu prebivalcev, in je odločilo, da je treba protiustavnost odpraviti v dveh letih, so na MJU pripravili tri možnosti sprememb, s katerimi bi lahko zadostili zahtevam.

Mogoče je spremeniti meje volilnih okrajev, da bo v njih podobno število volivcev, za kar je dovolj 46 glasov poslancev, ali pa spremeniti zakon o volitvah v državni zbor tako, da ostanejo volilne enote, okraji se ukinejo, ob tem pa se uvedeta preferenčni glas in pogoj domicila, za kar pa je potrebna težje dosegljiva dvotretjinska večina. Preferenčni glas pa je lahko relativen ali absoluten.



Tudi po danajšnji predstavitvi različnih opcij predstavnikom koalicije je očitno, da nobena od poti ne bo lahka. Kako bi lahko spremenili volilne okraje tako, da bi ti postali razmeroma primerljivi med seboj, so na MJU prikazali na primeru dveh volilnih enot, Ljubljana Center in Ptuj. Preuredili so ju tako, da je v vsakem okraju v povprečju po 19.000 volivcev. »Ponekod zaradi geografskih ali nekaterih drugih značilnosti temu nismo mogli slediti, smo pa vseeno ostali znotraj tolerance deset odstotkov navzgor ali navzdol,« je pojasnil minister Rudi Medved, ki se ne opredeljuje za nobeno od možnosti. »Najboljša bo tista, ki bo ustavnopravno vzdržna in bo imela zadostno politično podporo.«

Če bi se odločili za prerisovanje okrajev, bi morali vsakih nekaj let, odvisno od demografskih gibanj, njihove meje postavljati na novo. To opcijo najodločneje podpirajo v Desusu. »Ker želimo, da sedijo v državnem zboru tudi poslanci iz manjših krajev. Že tako imamo centralizirano državo in nočemo, da bi bili še poslanci samo iz velikih urbaniziranih okolij,« je utemeljil Franc Jurša. Zelo naklonjeni so ji tudi v SD, a kot zagotavlja vodja poslanske skupine Matjaž Han, ne bodo držali fige v žepu in bodo tvorno sodelovali.

Preostale koalicijske stranke, pa tudi Levica, NSi in SNS, zagovarjajo ukinitev okrajev in uveljavitev preferenčnega glasu, večinoma relativnega. Na MJU so si zamislili razmeroma nizek prag za relativni preferenčni glas pri 4,5 odstotka, bi pa v tem primeru uvedli princip domicilnosti, da morajo kandidati imeti vsaj dve leti stalno bivališče v volilni enoti, kjer kandidirajo. Pri največji parlamentarni stranki SDS, kjer so sicer naklonjeni večinskemu volilnemu sistemu, predlogov še niso komentirali.

»Jasno je, da nič več ne bo tako, kot je bilo, vsak poslanec bo imel malo drugačen delokrog. Gre pa pri tem za človeški faktor, zelo težko bo disciplinirati vse poslance v katerikoli stranki. Vsi smo krvavi pod kožo, vsak ima svoj pogled, kako je popularen in kako lahko najlažje nagovori volivce,« pa je Matjaž Han opozoril, zakaj se utegne kombinatorika slabo iziti.