Največji sovražnik školjkarjev so orade

Strunjan – Slovenskim ribičem in školjkarjem se ribolovni izračun težko izide. Ribiči so lani po podatkih zavoda za ribištvo nalovili za vsega 19 ton orad, školjkarji pa pravijo, da so jim orade pojedle najmanj 40 ton školjk; največ mladic, ki bi še zrasle, tako da je škoda še večja. Za nameček so bile klapavice več mesecev poleti skoraj brez mesa, kar se še ni zgodilo.

Boris Šuligoj

Če je lani šest slovenskih školjkarjev na 75 hektarih morskih njiv v portoroškem in strunjanskem rezervatu ter pred Debelim rtičem pridelalo skupaj 641 ton užitnih klapavic, so jim najmanj desetino pridelka pojedle orade. Po težavah, ki so jih pozimi nekateri imeli z močno burjo, ki je z gojitvenih snopov (»rešt«) otresla več ton školjk, se je letos poleti zgodilo nekaj, kar tudi najbolj izkušeni školjkarji, kot je Nevjo Vižintin iz Strunjana, ne pomnijo. »Školjke se praviloma drstijo pozimi ter pred poletjem in so takrat skoraj prazne. Poleti pa so bili pedoči praviloma vedno lepo rejeni, letos pa so bili večji del poletja skoraj prazni. Izpada prodaje jeseni ne bo mogoče nadomestiti, ker največ školjk prodamo poleti. Lahko rečem, da smo izgubili velik del sezone,« je dejal školjkar Marko Petrič iz Izole. Na ministrstvu za kmetijstvo so nam povedali, da njih in uprave za varno hrano školjkarji niso obvestili o manjšem prirastu, nihče tudi ni zaprosil za pomoč.

 

Kako se spopasti z oradami?

Školjkar Edi Germšek, ki ima nasade v vseh treh rezervatih, ugotavlja, da so razlike v pridelku velike in da klapavice najbolje uspevajo pred Debelim rtičem: »Na strunjanskem nasadu opažamo, da se v zadnjih dneh hitro debelijo in bodo že kmalu primerne za prodajo. Bolj nas skrbijo opustošenja, ki jih povzročijo jate velikih orad. V Strunjanu pojedo od petine do četrtine pridelka. Branimo se na različne načine. Tako na primer mladice vlagamo v morje na Debelem rtiču, kjer je orad manj, ko zrastejo, pa jih presadimo v Strunjan in ovijemo v dodatno zaščitno mrežico. Toda to pomeni dodatne stroške in delo, poleg tega so školjke v dvojnih mrežicah tako utesnjene, da imajo manjši pretok morja in slabše rastejo,« pravi Germšek. Za kilogram klapavic, primernih za maloprodajo, iztrži poldrugi evro za kilogram, za prodajo na debelo 0,6 evra. Klapavice so zelo bogate s proteini, poleg tega filtrirajo morje in ribam omogočajo naravno zatočišče.

 

Njive si prisvajajo hrvaški školjkarji, z našo pomočjo

Kakovost morja in gojišč ves čas spremljajo veterinarji in biologi z Morske biološke postaje Piran. Z rednim jemanjem vzorcev nadzirajo, kdaj se pojavi plankton, ki skoraj vsako leto za krajši čas zaradi naravnih toksinov prisili v zaprtje školjčišč.
Zakaj so školjke to poletje tako prazne, na morski biološki postaji niso mogli pojasniti. Dr. Borut Mavrič, ki raziskuje tujerodne rebrače, je opozoril, da brez sistematičnih analiz ni mogoče delati sklepov. »Rebrača bi lahko bila potencialni razlog za vpliv na plankton, a o takih neposrednih vplivih nekega organizma na klapavice ne moremo govoriti. Upoštevati bi morali vremenske vplive, temperaturne anomalije, pojav posameznih vrst planktona ... Morda je treba ugotoviti, do kod lahko v določenem okolju še postavljamo nova gojišča. Zagotovo gre za splet več dejavnikov in za cikel, ki se občasno pojavi v našem morju,« je pojav manj mesnatih školjk pojasnil Mavrič. Ob vseh pomislekih državnih služb nad slovenskimi gojišči pa se v Piranskem zalivu hitro razraščajo gojišča hrvaških školjkarjev, ki imajo sredi zaliva predvsem politično vlogo določanja meje na morju.

Velike spremembe v morju

Vodja svetovalne službe za ribištvo Aleš Bolje meni, da so manj mesnate školjke le del ciklusa, ki bo že v prihodnjih tednih izginil. Tudi sam meni, da bi morali na ravni ministrstev in državnih služb premisliti, kako pomagati školjkarjem v obrambi pred oradami. »Včasih so naši ribiči ulovili tri do štiri tone orad na leto, zdaj jih petkrat več. Orade so druge po količini in prve po komercialnem izplenu,« pravi Bolje. Lani so slovenski ribiči ulovili le še 128 ton rib (leta 1991 so jih še 4946 ton), od tega komaj devet ton sardel, ki jih zaradi zmanjšanja ulova skoraj ne lovijo več.
Dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje pa meni, da je prav, če se ob školjčiščih zadržuje vse več rib. »Zagotovo je matična jata ob gojiščih v rezervatih koristna za naše morje, ki je tudi zato bolj bogato z ribami, kot ocenjuje laična javnost. Večji problem vidim v tem, da prihaja v morju do velikih sprememb. Naseljujejo ga vrste, ki jih prej ni bilo. Največja grožnja pa je, da na nekaterih delih priobalnega morja ni več cistozire in da izginjajo morski travniki. Za to so krivi predvsem posegi na obalnem pasu, ki kalijo morje, mulj pa nato prekrije in uniči nekatere občutljive vrste, ki se težko obnovijo ali pa se sploh ne, a so ključnega pomena za razvoj številnih drugih morskih bitij,« opozarja Lipej.