Največji izziv sta denar in domača, ne domska oskrba

Ljubljana – Slovenija se stara. Petina prebivalstva je starejših od 65 let, pet odstotkov starejših od 80 let, na sprejem v dom čaka deset tisoč oseb, mi pa se že dvajset let pogovarjamo, kako učinkovito poskrbeti za vse, oskrbe potrebne. Ta se je doslej vedno ustavila pri denarju. Ali bo tokrat dovolj politične volje za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi?

Tako se je na posvetu o ureditvi dolgotrajne oskrbe vprašal gostitelj, predsednik države Borut Pahor. Kot kaže, politična volja je. Tudi stroka je enotna, da za varno in dostojno staranje potrebujemo zakon, ki bo jasno določal vire financiranja in natančno opredeljeval storitve. A dokler ni osnutka zakona, je o njem težko razpravljati, je bilo slišati. Še težje je zagotoviti denar, čeprav Andrej Šircelj, minister za finance, zagotavlja, da bo ta pripravljen, »ko bodo jasni odgovori na vprašanja drugih dveh ministrstev«, sopredlagateljev zakona (za delo in za zdravje, o. p.). Minister za zdravje Tomaž Gantar načrtuje osnutek zaključiti do konca meseca, nato ključne dileme doreči znotraj koalicije in poleti zakon poslati v javno razpravo, da bo septembra na vladi.



Največji izziv zakona bo zagotavljanje finančnih virov in ustreznih ter primerno plačanih kadrov za oskrbo populacije, ki bo leta 2050 predstavljala tretjino državljanov Slovenije: ali bomo sredstva za dolgotrajno oskrbo zagotavljali zgolj iz proračuna ali s sistemom socialnih in tudi zasebnih zavarovanj? Minister Šircelj meni, da je treba sredstva iskati v okviru javnih in zasebnih financ in zagotavljanju sredstev prilagoditi celoten fiskalni sistem: »Ne napovedujem novih davkov in prispevkov, viri so različni.« V Evropi je razmerje med javnim in zasebnim financiranjem oskrbe v korist javnih sredstev. Pri nas je obratno, zato si ljudje težje privoščijo oskrbo, to pa pomeni, da potrebujemo dodaten, predvsem pa stalen način financiranja. Sedanji, v katerem je oskrba v domovih starejših višja od povprečne pokojnine, je nevzdržen. Lani je znašala povprečna pokojnina 640 evrov, oskrba v domu pa med 700 in 1300 evri pri samostojnem človeku oziroma prek 1700 evrov pri nepokretnem.

Oskrba doma dražja od domske

Podatki tudi kažejo, da je oskrba na domu dražja kot domska. Za slednjo je na voljo 250 milijonov evrov. Da smo v preteklosti področje domov prepustili trgu, je bila napaka, ki jo mora država popraviti in začeti graditi nove domove; petnajst let že ni postavila nobenega, dva, v Osilnici in Vrtojbi, pa celo nikoli dokončala. Države EU dolgotrajni oskrbi namenjajo do 1,4, Slovenija le 0,9 odstotka BDP.

Drugi velik izziv za snovalce zakona je bolj kakovostna oskrba oseb na domu in njena vključitev v zdravstveni sistem, poudarja Gantar. Nekdanji minister za zdravje Božidar Voljč se strinja: »Največji problem dolgotrajne oskrbe niso domovi, tam so stvari pregledne, problemi so doma, kjer so lahko starejši izpostavljeni zlorabam in nasilju.« Bistvo zakona bo zato napredek ljudi v domači oskrbi in enaka dostopnost do pripomočkov za vse.



Odprtih pa ostaja še kopica vprašanj: Kolikšen obseg pravic iz dolgotrajne oskrbe bomo sprejeli v zakonu? Naj razvijamo javno, zasebno mrežo ali kombinacijo obeh? Od kod javna sredstva? Kaj bomo naredili s prispevno stopnjo in kaj z demografskim skladom? To so med drugim ključna vprašanja, zakaj zakon doslej ni bil sprejet.