Najpomembnejša arhivska institucija na novem naslovu

V nekdanji – zdaj prenovljeni in dozidani – vojašnici na Poljanski 40 v Ljubljani so slavnostno odprli nove prostore državnega arhiva, ki zdaj prvič po letu 1990 na enem mestu združuje vse zaposlene. Objekt, katerega del je bil prenovljen že do leta 2006, ima 6300 kvadratnih metrov neto tlorisne površine. Ministrstvo za kulturo pa je za celoten projekt namenilo 17,44 milijona evrov.

Po tridesetih letih – toliko jih bo prav jutri minilo, odkar je bil kompleks na Poljanski cesti z vladnim sklepom namenjen za potrebe Arhiva RS in Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) – je arhiv preseljen, del služb ZVKDS pa se bo, medtem ko restavratorski center ostaja na Poljanski, po novem letu preselil v Gruberjevo palačo.

Ta je bila za arhiv pretesna, je ob ogledu novih prostorov z ministrico Asto Vrečko dejal njegov direktor Andrej Nared, ki upa, da ta preskok pomeni »svetlejše ogledalo odnosa slovenske družbe in države do naše skupne arhivske dediščine« ter da bodo tudi nekateri drugi regionalni arhivi, ki jih pestijo prostorske stiske, dobili prepotrebne depoje.

Načrtujejo še tesnejšo združitev

Po besedah Aste Vrečko se arhivi, ki jim ljudje poleg muzejev najbolj zaupajo, saj na podlagi dejstev raziskujejo zgodovino ter izsledke prenašajo javnosti, zdijo odmaknjeni od našega vsakdana, vendar nam pridejo prav, ko potrebujemo različne dokumente, od gradbenega dovoljenja do podatkov o svoji družini. Nedavne uničujoče poplave so naš pogled na arhive spremenile. Tudi zato se obeta gradnja petih regijskih depojev.

Arhiv si kot najvišja in s tem najpomembnejša institucija te vrste v državi zasluži sodobne, reprezentativne prostore, saj hrani celotno našo zgodovino, temelje naše državnosti kot dokumente, »ki so nas pripeljali do tega, kjer smo kot država, skupnost in družba zdaj«, je poudarila ministrica. Državni arhiv je namreč tudi ogledalo naše države, kar pomeni, da če z njim ravnamo slabo, nimamo odnosa do zgodovine, s tem pa tudi ne do samih sebe.

Kar 30.000 metrov gradiva, kolikor ga po navedbi Andreja Nareda hrani arhiv, vsebuje fragmente, ki segajo v 9. stoletje, od 12. oziroma 13. stoletja dalje pa je gradivo sklenjeno ter ga prevzemajo vsak teden. Zanj skrbijo »varuhi spomina in naših dokumentov«, kot je tamkajšnje zaposlene imenovala ministrica – tem je v celoti namenjen prizidek stavbe na Poljanski 40, medtem ko so v kleti garaže, v pritličju pa vhodna avla in razstavni prostor. V visokem pritličju so restavratorske in konservatorske delavnice, v naslednji etaži čitalnice, knjižnica in del pisarn za zaposlene, ki jim je namenjena še etaža višje. Med prenovo so bili ves čas v stiku s projektanti, saj ima vsaka služba arhiva svoje potrebe, ker je stavba spomeniško zaščitena, pa so se nenehno usklajevali tudi z ZVKDS.

Nared je še povedal, da jim je leta 2006 uspelo obnoviti del objekta, v katerem so depoji, medtem ko je njegov severni trakt propadal. Pred tremi leti so pridobili gradbeno dovoljenje za vse drugo, konec leta 2021 so zagotovili zagonska sredstva, dela pa začeli spomladi leta 2022. Načrtujejo še gradnjo prostora za depoje na južnem delu ter povezavo vseh traktov. Potem bi bil celoten arhiv na enem mestu, je še dodal direktor Arhiva RS.