WHO: revni naj imajo pri cepljenju prednost

21.10 Irska uvaja obvezno karanteno

Irska bo v boju proti novemu koronavirusu do 5. marca podaljšala tretjo ustavitev javnega življenja in prvič uvedla obvezno karanteno ob vstopu v državo, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočil irski premier Micheal Martin. Šole, trgovine z nenujnim blagom, bari in restravracije tako ostajajo zaprti. Velja tudi omejitev za nenujna potovanja na največ pet kilometrov od doma. Martin je dodal, da bodo morali tisti, ki bodo prišli iz Južne Afrike in Brazilije, v karanteno v točno določene ustanove. V teh dveh državah so odkrili nove, bolj nalezljive različice novega koronavirusa. Premier je tudi začasno ukinil možnost krajših potovanj brez vizuma v ti dve državi najmanj do 5. marca.

20.55 WHO: Cepite revne, ne turistov!

Med prvimi, ki bi morali biti cepljeni proti covidu-19, so najranljivejši člani družbe, medtem ko turistov v tej fazi ne bi smeli cepiti, je danes v najnovejših smernicah priporočila Svetovna zdravstvena organizacija. Glede na smernice WHO bi morali najprej cepiti zdravstvene delavce v tveganih okoljih in zelo stare ljudi. Slediti bi morali revni, ki živijo skupaj z več ljudmi, kot so migranti v sprejemnih centrih, zaporniki in ljudje iz barakarskih naselij. Nato bi bili na vrsti drugi zdravstveni delavci, starejši in učitelji.
»V obdobju zelo omejene dobavljivosti cepiva bi bilo prednostno cepljenje popotnikov v nasprotju z načelom enakosti,« poudarja organizacija s sedežem v Ženevi. Kot drugi razlog proti cepljenju turistov v trenutni fazi pa WHO izpostavlja, da še ni dokazov, da cepljenje zmanjša tveganja prenosa okužb z novim koronavirusom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

19.55 Sanofi bo pomagal pri proizvodnji cepiv

Francoska farmacevtska družba Sanofi bo ameriškemu Pfizerju in nemškemu BioNTechu pomagala pri proizvodnji njunega cepiva proti covidu-19. Do konca letošnjega leta naj bi pomagal proizvesti več kot sto milijonov odmerkov, namenjenih za Evropsko unijo, je v pogovoru za francoski časnik Le Figaro danes povedal generalni direktor koncerna Paul Hudson.
Sanofi z britanskim partnerjem GlaxoSmithKline sicer tudi sam razvija dve cepivi proti covidu-19, a so pri tem nastale zamude, tako da nobeno ne bo prišlo na evropski trg pred koncem letošnjega leta.

18.50 Islandija pričela z izdajanjem cepilnih potnih listov

Islandija je kot prva na svetu danes izdala prva potrdila o cepljenju, ki naj bi tistim, ki so se cepili proti covidu-19, olajšala potovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Oštevilčena potrdila lahko dobijo vsi, ki so prejeli dva odmerka cepiva proti covidu-19. Po podatkih islandskega ministrstva za zdravje je bilo z dvema odmerkoma doslej cepljenih okoli 4800 ljudi.

O uvedbi potrdil o cepljenju poteka razprava tudi v EU. Voditelji članic EU so se prejšnji teden na vrhu strinjali, da je treba najprej opredeliti zdravstveni vidik dokumentov, ki bodo potrdili, da je bila oseba cepljena, pozneje pa bodo razpravljali o tem, katere pravice oziroma privilegije naj takšna potrdila zagotavljajo. Evropska komisija je pozvala, naj EU dogovor o skupnem pristopu glede potrdil o cepljenju doseže do konca meseca. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sredi meseca uvedbo tovrstnih potrdil kot pogoja za potovanje v tujino odsvetovala, češ da gre za diskriminatoren ukrep.

18.10 ZN zahteva, naj Izrael cepi tudi palestinske prebivalce na okupiranem ozemlju

Novi posebni koordinator Združenih narodov za Bližnji vzhod Tor Wennesland je danes pozval Izrael, naj olajša cepljenje Palestincev proti covidu-19. Kot je dejal na ministrski videokonferenci Varnostnega sveta ZN, naj bi prvi odmerki cepiva za Palestince prispeli v prvem letošnjem polletju, Izrael pa medtem izvaja obsežno kampanjo cepljenja.


 
»ZN zahtevajo od Izraela, naj prispeva k odzivu na najnujnejše potrebe Palestincev na zasedenih palestinskih ozemljih in naj si prizadeva, da bi bilo cepivo proti covidu-19 bolj splošno dostopno,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Norvežan.Po njegovih besedah je ključno, da palestinske in izraelske oblasti lahko nadzorujejo pandemijo. Gre tudi za izpolnitev obveznosti Izraela po mednarodnem pravu, je dejal Wennesland. Ob tem je priznal, da je Izrael eno leto tesno sodeloval z Združenimi narodi in njihovimi partnerji, da bi zagotovil dobavo materiala in potrebščin do Zahodnega brega. 

Palestinski zunanji minister Rijad al Maliki je izrazil obžalovanje, ker Izrael ne pomaga glede cepiv. V Izraelu, ki je kupil cepivo Pfizerja in BioNTecha ter Moderne, je doslej prvi odmerek cepiva proti covidu-19 prejelo že več kot dva milijona ljudi, a v načrtih za cepljenje niso predvideni Palestinci v Gazi in na Zahodnem bregu. Palestinske oblasti so pogodbe o nakupu cepiv podpisale s štirimi proizvajalci cepiva proti covidu-19. Naročeni odmerki naj bi zadostovali za 70 odstotkov prebivalcev Zahodnega brega in Gaze, dobavili pa naj bi jih do sredine marca.

17.05 Združeno kraljestvo za mednarodno platformo za prepoznavanje mutacij virusa

Velika Britanija namerava vzpostaviti mednarodno platformo za zgodnje prepoznavanje mutacij novega koronavirusa, v okviru katere bi nudili pomoč strokovnjakov s področja genomike. Platforma bi bila v pomoč predvsem državam, ki nimajo na voljo dovolj sredstev in znanja za prepoznavanje mutacij, poročajo tuje tiskovne agencije. Platforma za prepoznavanje novih variant bo delovala pod okriljem agencije za javno zdravje Anglije PHE v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo. V Veliki Britaniji so sekvencirali desetkrat več vzorcev kot v številnih drugih državah oz. več kot polovica vseh analiz je bila opravljenih na Otoku. Kdaj naj bi platforma zaživela in kako bi lahko države zaprosile za pomoč, zaenkrat ni znano.

16.55 V Združenem kraljestvu potrdili že več kot 100.000 smrtnih žrtev pandemije

Novi koronavirus je v Združenem kraljestvu zahteval že več kot 100.000 smrtnih žrtev. Samo v zadnjem tednu so zabeležili več kot 7.700 smrti zaradi covida-19, kar je največ po aprilu lani, poroča britanski BBC. Britanski statistični urad je od začetka pandemije v marcu lani naštel že 104.000 smrti zaradi covida-19. Podatki sicer temeljijo na vzrokih smrti, navedenih na mrliških listih do 15. januarja. Številke iz vladne statistike, ki temeljijo na pozitivnih testih, pa so nekoliko nižje, pojasnjuje BBC. Oboji podatki pa kažejo na vnovičen velik porast smrtnosti covida-19 v zadnjem mesecu. Samo aprila so v dveh tednih zabeležili po več kot 9000 smrti, nato pa se ta številka ni več povzpela nad 7000, vse do prejšnjega tedna. Večina umrlih je sicer starejših. Skoraj tri četrtine jih je bilo starejših od 75 let. Tretjina umrlih pa so bili oskrbovanci v domovih za ostarele, še navaja BBC in dodaja, da je Velika Britanija ena najhuje prizadetih držav na svetu s covidom-19 glede na število smrti.

15.45 Rusija bo začela množično proizvodnjo že drugega cepiva

Ruska oblast je danes napovedala, da bodo prihodnji mesec začeli množično proizvodnjo drugega ruskega cepiva proti covidu-19. Tretje cepivo pa je trenutno v postopku registracije, so sporočili iz Moskve. Rusija je prek kratkim začela množično cepljenje s cepivom Sputnik V, potem ko so so ga registrirali avgusta lani. Drugo cepivo EpiVacCorona so v državi registrirali oktobra.

Cepivo EpiVacCorona je razvil raziskovalni center za virologijo in biotehnologijo Vektor v sibirskem mestu Novosibirsk. Glede na navedbe zdravstvenega regulatorja je tretja faza kliničnih preiskav pokazala stoodstotno učinkovitost. Minister za zdravje Mihail Muraško je danes še sporočil, da na ministrstvu poteka postopek registracije tretjega ruskega cepiva. To naj bi bilo na voljo v enem mesecu, je dodal. V Rusiji načrtujejo letos cepiti 60 odstotkov prebivalstva, čeprav se je kampanja cepljenja začela kasneje, kot so pričakovali.



15.35 ZZZS lani z 87 milijonskim primanjkljajem

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je po prvih podatkih o poslovanju lansko leto zaključil s primanjkljajem v višini 87 milijonov evrov, ki ga je zavod pokril iz lastnih virov sredstev. Generalni direktor Marjan Sušelj je pri tem ocenil, da je ZZZS kljub zahtevnim pogojem poslovanja v epidemiji covida-19 uspešno zaključil leto.
         
Končni rezultati poslovanja ZZZS bodo sicer znani okoli 10. februarja, preliminarni rezultati pa po Sušljevih besedah kažejo, da smo v primerjavi z letom 2019 lani za zdravstvo plačali 30,9 milijona evrov manj. Po prvih ocenah je ZZZS lani pridelal za okoli 33 milijonov evrov nižji primanjkljaj od načrtovanega. Primanjkljaj v višini 87 milijonov evrov sicer pomeni 2,7 odstotka vseh prihodkov zdravstvene blagajne. V strukturi celotnih odhodkov ZZZS največji delež predstavljajo odhodki za zdravstvene storitve in so lani znašali 2,3 milijarde evrov oziroma skoraj 69 odstotkov vseh odhodkov. Odhodki za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva pa so znašali 479,8 milijona evrov in predstavljajo 14,4-odstotni delež vseh odhodkov.

15.20 Von der Leynova: Podjetja morajo zagotoviti cepivo

Evropa je vložila milijarde v pomoč pri razvoju prvih cepiv proti covidu-19 na svetu, zdaj pa morajo podjetja spoštovati svoje obveznosti in zagotoviti cepiva, je poudarila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen v virtualnem nagovoru v okviru svetovnega gospodarskega foruma, ki tradicionalno poteka v Davosu. Zamude pri dobavi cepiv članicam EU zaostrujejo trenja med proizvajalci cepiv in evropsko komisijo, ki je v imenu članic s farmacevtskimi podjetji sklenila pogodbe o nakupu cepiv. Pogodbe določajo, koliko odmerkov morajo podjetja zagotoviti v določenem časovnem obdobju.

Najprej je zamude napovedala ameriška družba Pfizer, ki je skupaj z nemškim podjetjem Biontech proizvedla prvo cepivo, ki je lani decembra dobilo odobritev za uporabo v EU. Zatrdili so, da bodo zamude omejili na prejšnji teden in da naj bi že ta teden spet zagotovili stoodstotno dobavo. Nato se je zapletlo z britansko-švedsko družbo AstraZeneca, ki odločitev Evropske agencije za zdravila (Eme) glede odobritve cepiva pričakuje do konca tega tedna. Pojavili so se namreč očitki, da podjetje odmerke prodaja kupcem zunaj Unije, kar bi lahko ogrozilo dobavo EU.



14.45 Kadrovska stiska v kranjskih vrtcih

V kranjskih vrtcih, ki jih obiskuje okoli 1600 otrok, se soočajo z veliko kadrovsko stisko. Zaradi bolniške odsotnosti, karantene, varstva četrtošolcev in petošolcev ali zavrnitve testiranja jim manjka kar 50 od 170 strokovnih delavcev. Primorani so bili zmanjšati število oddelkov in skrajšati delovni čas. Na težave so opozorili tudi ministrstvo. »Imamo hudo pomanjkanje kadra, tako ob današnji vrnitvi otrok nismo mogli oblikovati vseh 94 oddelkov, temveč smo jih le 85,« je za STA povedala Tea Dolinar, ravnateljica Kranjskih vrtcev, ki je največji vzgojno-izobraževalni zavod v državi. Tako so morali zaradi pomanjkanja kadra združiti otroke iz različnih oddelkov, upajo pa, da bodo lahko vzdrževali zastavljene mehurčke.

14.10 V Iranu registrirali rusko cepivo

Iran je odobril rusko cepivo proti covidu-19 Sputnik V, je danes sporočil iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif. »V Iranu je bilo včeraj registrirano cepivo Sputnik V ... Upamo, da ga bomo v bližnji prihodnosti lahko kupili in začeli skupno proizvodnjo,« je dejal vodja iranske diplomacije po današnjih pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Moskvi. Iran je 8. januarja sicer prepovedal uvoz cepiv zahodnih proizvajalcev proti covidu-19, češ da so nevredna zaupanja. 

14.05 Cepivo Moderne in Biontecha: razmik med odmerkoma je lahko šesttedenski

Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so danes s previdnostjo odobrili, da je lahko med prvim in drugim odmerkom cepiva proti covidu-19 ameriškega podjetja Moderna tudi do šest tednov razmika. Podobno so potrdili za cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega Biontecha, piše tiskovna agencija AFP. Strateška svetovalna skupina strokovnjakov za imunizacijo (Sage) je danes še sporočila, da trenutno ne podpirajo prioritetnega obravnavanja mednarodnih potnikov, ki so se cepili proti covidu-19. Glavni razlog je, da v svetu primanjkuje cepiva, obenem pa še ni dovolj dokazov, da cepljeni ljudje ne morejo širiti okužbe.

14.00 Po okužbi umrl zunanji minister Kolumbije

Novi koronavirus je bil usoden za kolumbijskega obrambnega ministra Carlosa Holmesa Trujilla, je sporočil kolumbijski predsednik Iván Duque. 69-letni minister je umrl zaradi zapletov po okužbi, je pojasnil v videosporočilu, ki ga je objavil na twitterju.

13.45 Na Hrvaškem manj kot 450 novih okužb

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob opravljenih 6208 testih potrdili 448 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 23 bolnikov s covidom-19. Današnje število novih okužb je nižje kot prejšnja dva torka. Prejšnji torek so ob opravljenih 6259 testih potrdili 520 okužb z novim koronavirusom, v torek pred tem pa ob 7074 testih 759 okužb. Iz istrske županije, od koder včeraj niso poročali o novih okužbah, danes poročajo o sedmih. 



12.45 V jeseniški bolnišnici zdravili bolnika z angleškim sevom

Analiza naključno izbranih vzorcev je pokazala, da so pred dvema tednoma v jeseniški bolnišnici zdravili bolnika, ki sta bila okužena z angleškim sevom novega koronavirusa. 

11.35 V Indoneziji skupno več kot milijon okužb

V Indoneziji so potrdili več kot milijon okužb z novim koronavirusom, kar pomeni, da je Indonezija v pandemiji najbolj prizadeta vzhodnoazijska država. Indonezijsko zdravstvo ima težave, denimo, zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev. Zaradi covida-19 je umrlo več kot 600 zdravnikov, medicinskih sester in drugih zaposlenih v zdravstvu. Večina se jih je okužilo tudi zaradi pomanjkanja zaščitne opreme. Poznavalci domnevajo, da je kriza v državi še precej hujša, kot jo prikazujejo uradne statistike. V zadnjem dnevu so v državi z okoli 265 milijoni prebivalcev potrdili 13.094 novih okužb z novim koronavirusom in 336 smrtnih žrtev covida-19. 

11.20 S cepljenjem se ne spremeni človeški DNK

S cepljenjem proti covidu-19 v telo dobimo dele nukleinskih kislin virusov. A ti obstanejo v celicah le začasno, toliko časa, da proteini, ki jih tvorijo, sprožijo tvorbo protiteles in telo prične z imunskim odzivom. Cepivo se v telesu kmalu razgradi in se torej ne vgrajujejo v celično jedro ter ne spreminja človeškega DNK, navajajo na NIJZ. V EU so doslej začeli cepiti s cepivoma mRNK družb Pfizer in Biontech ter družbe Moderna. Gre za zelo podobni cepivi, saj obe temeljita na tehnologiji informacijske RNK.

»Življenjska doba mRNK v celični citoplazmi je kratka, saj se hitro razgradi in nikoli ne vstopi v celično jedro, zato je nastanek kakršnihkoli genetskih sprememb v celici izključen,« navaja predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost o cepivu proti covidu-19. Količina mRNK v različnih cepivih se sicer razlikuje. Cepivo proizvajalca Moderna vsebuje sto mikrogramov mRNK na odmerek, cepivo Pfizerja in Biontecha pa 30 mikrogramov na odmerek.

11.05 Meje Nove Zelandije bodo predvidoma ostale zaprte

Meje Nove Zelandije bodo zaradi pandemije covida-19 verjetno ostale zaprte večji del letošnjega leta, je danes opozorila premierka Jacinda Ardern. V državi so ta konec tedna po dveh mesecih potrdili prvi primer koronavirusa, kar po njenih besedah dokazuje, da covid-19 še vedno predstavlja grožnjo državi. Kljub temu si bo država prizadevala za vzpostavitev tako imenovanih potovalnih mehurčkov z Avstralijo in tihomorskimi državami, ki so bile precej uspešne v boju proti pandemiji, je pojasnila.

10.50 V Sloveniji je umrlo 27 oseb s covidom-19

V ponedeljek so na novo odkrili 1652 okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 27 oseb s covidom-19, je na twitterju sporočila Vlada RS. Hospitaliziranih je bilo 1157 covidnih bolnikov, 192 pa jih je potrebovalo zdravljenje na intenzivni negi. 



10.45 AstraZeneca zanika obtožbe o neučinkovitosti cepiva pri starejših

Podjetje AstraZeneca je stopilo v bran svojemu cepivu proti covidu-19, potem ko so se v medijih pojavila poročila o dvomih nemške vlade o njegovi učinkovitosti pri starejših. Nemški dnevnik Handelsblatt je včeraj ob sklicevanju na vire poročal, da je po ocenah Berlina učinkovitost cepiva, ki ga je britanska AstraZeneca razvila z oxfordsko univerzo, pri starejših od 65 let le osemodstotna. Podobno je poročal tudi časnik Bild. 

Nemški zdravstveni minister Jens Spahn poročil ni želel neposredno komentirati, je pa v pogovoru za televizijo ZDF danes napovedal, da bodo naslednji teden sprejeli odločitev o tem, katere starostne skupine bodo to cepivo prejele prve. Spletni portal Politico navaja še izjavo zdravstvenega ministrstva, da sta bila v medijskih poročilih morebiti zamenjana dva podatka. Osem odstotkov se po njihovih navedbah nanaša na delež starih med 56 in 69 let, vključenih v testiranje, medtem ko je bilo starejših od 70 let le med tremi in štirimi odstotki.

Evropska agencija za zdravila (Ema) naj bi sicer še ta teden izdala pogojno dovoljenje za promet s cepivom v EU. Tik pred tem pa je za razburjenje v Bruslju poskrbela napoved podjetja, da bo v prvi četrtini letošnjega leta EU dobavila manj cepiva, kot je bilo dogovorjeno.

10.40 V Tadžikistanu uradno brez aktivnega primera okužbe

Tadžikistanski avtoritarni voditelj Emomali Rahmon je danes razglasil, da v Tadžikistanu ni več  novega koronavirusa. Vseeno je prebivalce opozoril, naj bodo še naprej previdni, piše tiskovna agencija AFP. Uradno so v tej najrevnejši nekdanji sovjetski republiki v srednji Aziji letos potrdili le nekaj deset novih okužb s koronavirusom in nobene smrti. Skupno pa so od začetka pandemije lani spomladi potrdili 13.308 okužb in 90 smrti oseb s covidom-19.

Da v državi ni koronavirusa, so razglasili tudi v Turkmenistanu. Britanski veleposlanik v tej državi je sicer zatrdil, da se je okužil tam, eden od turških diplomatov pa je umrl zaradi covida-19, za katerim je menda zbolel v Turkmenistanu, še navaja AFP.

10.05 Porast brezposelnosti v Veliki Britaniji

Stopnja brezposelnosti se je v Veliki Britaniji v zadnjem lanskem četrtletju povzpela na pet odstotkov. To je nekoliko več kot ob koncu tretjega četrtletja in za 1,2 odstotne točke več kot pred enim letom. Za rast je zaslužna koronavirusna kriza, je navedla francoska tiskovna agencija AFP. Med lanskim februarjem, ko se je kriza začela, in decembrom je bilo ukinjenih 828.000 delovnih mest, je ugotovil britanski statistični urad ONS.

9.35 Delež pozitivnih PCR-testov približno 24-odstoten

Po podatkih sledilnika za covid-19 so v Sloveniji v ponedeljek našteli 1652 novih okužb z novim koronavirusom. Opravili so 4700 PCR-testov, s katerimi so odkrili 1149 novookuženih, in 30.392 hitrih antigenskih testov, ki so pokazali 503 nove okužbe. Delež pozitivnih PCR-testov je bil 24,4-odstoten, delež pozitivnih hitrih testov pa 1,7-odstoten. Po podatkih sledilnika je v Sloveniji 18.115 aktivno okuženih oseb. 



9.15 Črni mejnik presegla tudi Mehika

V Mehiki je število smrtnih žrtev covida-19 včeraj preseglo 150.000. Ta črni mejnik je Mehika dosegla kot četrta država na svetu – več smrtnih žrtev so namreč našteli le še v ZDA, Braziliji in Indiji. Največ smrtnih žrtev je bolezen v Mehiki zahtevala prejšnji četrtek, ko so umrli 1803 covidni bolniki. Skupno število doslej potrjenih okužb z novim koronavirusom v Mehiki, ki šteje približno 128 milijonov prebivalcev, znaša 1,77 milijona. Za covidom-19 je zbolel tudi mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador. 

9.05 OI: Japonska vlada bi zaposlila več tisoč zdravstvenih delavcev

Japonska vlada je sporočila, da še vedno načrtuje zaposlitev okoli 10.000 zdravstvenih delavcev za potrebe olimpijskih iger (OI), navaja tiskovna agencija AFP. OI, na katerih bi tekmovalo približno 11.000 športnikov, naj bi se začele 23. julija. Zaposlitve načrtuje kljub temu, da je tretji val okužb z novim koronavirusom močno obremenil tamkajšnji zdravstveni sistem.



8.55 Medkrajevni potniški promet znova po običajnem voznem redu

Z današnjim začetkom pouka v prvem triletju osnovnih šol medkrajevni avtobusni javni potniški promet spet deluje po običajnem voznem redu, in ne več po počitniškem. Obvezno je upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede nošenja mask, razkuževanja rok, zasedenosti ter vstopanja in izstopanja iz vozil, je objavila vlada.

Ni pa z današnjim začetkom pouka prvega triletja osnovne šole sprememb v voznem redu vlakov, so STA povedali pri Slovenskih železnicah. Po njihovih besedah gre namreč za populacijo, katere primarno prevozno sredstvo, razen v izjemnih primerih, ni vlak.

8.05 Izgredi na Nizozemskem so se nadaljevali 

Podobno kot za konec tedna so bili na Nizozemskem včeraj zvečer ponovno izgredi nasprotnikov prepovedi gibanja v nočnem času, s katerim želi vlada omejiti širjenje novega koronavirusa. Policija se je v več mestih po državi spopadla s protestniki, proti katerim je med drugim uporabila solzivec in opozorilne strele. Prijetih je bilo najmanj 184 ljudi. O nasilnih izgredih poročajo iz približno desetih mest, med drugim Amsterdama, Haaga in Rotterdama, pa tudi iz Amersfoorta, Geleena in Haarlema.

7.20 Angleški sev potrdili na Filipinih

Na Filipinih so potrdili lokalni prenos novega, angleškega seva kororonavirusa (B.1.1.7), navaja Reuters. Angleški sev so na Filipinih prvič potrdili pri osebi s Filipinov, ki je pripotovala iz Združenih arabskih emiratov, doslej pa so v državi potrdili 17 primerov te različice virusa. Upoštevajoč prisotnost angleškega seva je filipinski predsednik Rodrigo Duterte opustil načrt rahljanja ukrepov, po katerem bi otrokom med deset in 14 let s 1. februarjem dovolili zapustiti domove. Mladoletne osebe na Filipinih, kjer veljajo strogi ukrepi proti širjenju virusa, domov ne smejo zapustiti od marca, še piše Reuters. Na Filipinih z več kot 108 milijoni prebivalcev je sicer umrlo 10.200 oseb s covidom-19 in so ena od v pandemiji bolj prizadetih azijskih držav. 



6.55 V ZDA zmeda glede zalog cepiva

V ZDA se je do ponedeljka po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa z novim koronavirusom okužilo 25,2 milijona ljudi, za covidom-19 pa jih je umrlo 421.000. Predsednik ZDA Joe Biden je dejal, da bo do pomladi na voljo več kot dovolj cepiva in bodo presegli njegov cilj cepljenja sto milijonov ljudi v prvih stotih dneh njegove vlade. A problem je, da pristojni ne vedo, koliko cepiva je na voljo v ZDA – nova direktorica Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) Rochelle Walensky je v nedeljo dejala, da ne ve, koliko cepiva je po zveznih skladiščih, in guvernerjem držav ne more dati točnih podatkov, kdaj lahko pričakujejo dodatne zaloge.

6.45 Vrnitev v šolske klopi in vrtce

Po skoraj treh mesecih šolanja na daljavo in kljub odkritemu angleškemu sevu novega koronavirusa se danes v devetih regijah v šole znova vrača več kot 53.000 učencev prvega triletja, vrtci pa bodo ponovno sprejemali vse otroke. Vrata odpirajo šole in vrtci v osrednjeslovenski regiji, gorenjski, primorsko-notranjski, obalno-kraški, koroški, podravski, pomurski, savinjski in zasavski regiji.



Pouk prvih treh razredov osnovne šole bo potekal po modelu C, kar pomeni v homogenih skupinah, pri čemer se skupine med seboj ne bodo smele mešati. Kako velike bodo skupine, da bo pouk še varen in izvedljiv, je prepuščeno presoji ravnateljev. Pred vrnitvijo v šole, ki je bila po besedah premiera Janeza Janše še včeraj negotova, so se morali vsi zaposleni, ki bodo fizično prisotni v šolah in vrtcih, testirati. To bodo morali ponavljati vsak teden.

Pred današnjo vrnitvijo najmlajših šolarjev v šolske klopi je policija udeležence v prometu opozorila, naj bodo nanje še posebej pozorni. Po treh mesecih šolanja na daljavo bo namreč za otroke to znova »prvi šolski dan«, v prometu pa bo več pešcev in kolesarjev.