Naj Golob končno že začne vladati s trdo roko

Ali Žerdin in Janez Markeš, Delova komentatorja, sta se pred parlamentarnimi počitnicami odločila zazreti v državni zbor, kjer je v proceduri nekaj zanimivih zakonov: o TV Slovenija, pa o odpravi ravnanj nedemokratičnih zakonov prejšnje vlade. Kot se zdi, je v vrhu prioritet zakon, ki naj bi na novo uredil upravljanje TV Slovenija.

Toda ali ta zakon nujno potrebujemo, se je vprašal Žerdin? Po Markešu zadeva ne sodi k politiki, bolj gre za »zavrto prioriteto«: »Vsak izgubljeni dan nacionalne TV je izgubljena pozicija celotne nacionalne televizije. Novinarji dobesedno ječijo pod pritiski, ki jih je žal mogoče ustavljati le s političnim manevrom, s katerim bi preprečili barbarizem, ki ga je vzpostavil Janez Janša.«

Ta teden sta v državnem zboru aktualni dve zadevi: da se pogovarjajo, kako nacionalko na novo postaviti na noge in kako odstraniti paket škodljivih zakonov prejšnje vlade. To sta po Markešu veliki temi – nekakšni reminiscenci na prejšnjo oblast.

Na TV Slovenija so zdaj, pravi Žerdin, soočeni z »bizarnimi možnostmi, da bi nekdanji direktor Ukoma in prvi piarovec Janševe vlade postal njihov direktor«: »TV Slovenija je tik pred tem, da Uroš Urbanija z njo nadaljuje tam, kjer je končal poskus uničevanja STA.« Po Markešu bi se »v lepi slovenščini temu reklo smejurija, Janševi minjoni, ki jih tokrat citiram po angleško in ki kažejo aroganco, ki lahko traja«.

Kakšen človek je Uroš Urbanija?

Urbanijeva kandidatura za direktorja TV Slovenija kaže na dve možnosti, je prepričan Markeš: »Ali so v ozadju še trumpovsko zelo močni ali pa mu v glavi nekaj manjka. Urbanija ni človek, ki bi se ozrl na svoje profesionalno delo in bi ga bilo sram.«

Žal nihče ne zna oziroma v roke ne more vzeti žezla in z njim zamahniti, trdi Markeš: »V tem primeru bi jaz udaril po mizi in z absolutističnim prijemom prevzel oblast.« A to kladivo bo moralo biti objavljeno v uradnem listu, ga je opomnil Žerdin ...

Imamo izredno primitivno in neuko podjetniško okolje

Nakar sta pod lupo vzela »sporni« sveženj ukrepov prejšnje vlade. Je dopustno, da z enim širokim zamahom spreminjajo več deset drugih zakonov, je zanimalo Žerdina. Markeš: »Izbire ni. Ker je to predlagal Inštitut 8. marec in zbral podpise, je to postalo predmet volilnih zavez. To je preprosto treba izpeljati. Predvolilne zaveze je treba vzeti zares. Zmaga sedanje koalicije je tako hurikanska, da je obljube treba držati in izpeljati. Če jih ne bodo, tudi njih čaka hladen tuš.«

Dobra stran slabe ocene dela vlade

Delo je v ponedeljek objavilo ocene o delu vlade, ki bi morale premierja dr. Roberta Goloba po Markešu zelo skrbeti.

Robert Golob. FOTO: Leon Vidic/Delo

Da je Golobova vlada relativno hitro po prevzemu oblasti padla na »solidno zadostno oceno«, se strinja tudi Žerdin. Zakaj so se medeni tedni med javnostjo in Golobovo koalicijo končali tako hitro, je izzval Markeša. Ta med drugim vidi razloge v dvigu plač funkcionarjem, medtem ko so sindikatom ponudili enkratni draginjski dodatek. To je velik spodrsljaj, pravi Markeš, ki pa bi vladi vseeno dal »nekaj kredita v hitrem reševanju čakalnih vrst«.

»Toda kaj je z vzpostavitvijo novega, močnejšega in glomaznejšega zdravstvenega sistema? In zakaj nihče ne omenja ukinitve  dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?« se je vprašal in posvaril: »Ljudje to opazijo …«

Pa še nekaj! »Pri tej vladi javnost v programskem smislu ne ve, kdo pije in kdo plača, kakšne so njene vrednote,« je omenil Markeš in trditev ponazoril z SD-jevsko maniro vključimo vse in na koncu stehtajmo tvarino in izvlecimo povprečje glede na posameznika in to je prava stvar. Ljudje so se tega nagledali, pravi Markeš, ki zavrača tudi famo, po kateri je slovensko gospodarstvo nedotakljiva krava, v kateri ni mogoče nič izboljšati.

Formula gospodarskega ministra Matjaža Hana, da »v imenu gospodarstva pripelje vse svete krave, ki na koncu s tem 'pell-mellom' ne pridobijo drugega kot to, da jim na sestankih, kjer lahko lobirajo, ni treba prijaviti lobističnega stika«, se Markešu zdi kot bredenje v močvirje.

Slaba ocena Golobove vlade je Markeša razveselila: »Zato, ker je prišla dovolj zgodaj, da se bodo pristojni streznili, mi pa zresnili.« Inštitut 8. marec je edina organizacija, ki je premier ni povabil na sestanek. In prevečkrat se je že zgodilo, da bi bilo naključje, je dodal: »Vladanje po sistemu, kdo bo koga nadmodril, se ne more iziti. Vlada je s slabo oceno dela dobila prvi opomin.«

Predsedniški semenj ničevosti

Ta nadmodrovanja se prelivajo tudi v predsedniške kandidature, ki postajajo semenj ničevosti, mestoma smešne, meni Markeš, ki si je za konec zaželel, da bi vlada končno že prevzela koncept vladanja s trdo roko, kot ji je svetoval Žižek, nad vsem skupaj pa vendar ohranila tudi nekaj razuma ...