Nadzor pokazal številne strokovne napake

Uživanje alkohola in vožnja pod njegovim vplivom med delovnim časom, neupravičena uporaba službenih vozil, nepravilno obračunavanje dodatkov, primeri odtekanja informacij so med nepravilnostmi, ki jih je pokazal nadzor nad delom Centra za varovanje in zaščito (CVZ). Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je zaradi vseh očitkov o hudih ekscesih, ki so se pojavili v javnosti, zlasti v oddaji Tarča, s poročila umaknil oznako tajnosti in prst spet usmerili proti svoji predhodnici, čeprav je sam že skoraj dve leti minister, na položaju pa je precej dlje, kot je bila Tatjana Bobnar. Tako njegove besede kot besede predsednika vlade Roberta Goloba pa dajejo precej nasprotujoča si sporočila – po eni strani o tem, kako je Slovenija varna država in policija odlično dela, po drugi strani pa, kaj vse je narobe.

Na podlagi odredbe ministra je izredni nadzor nad izvajanjem nalog in pooblastil CVZ, ki se je znašel pod plazom obtožb – najhujše in najbolj skrb vzbujajoče gotovo je navedla državna tožilka v sodnem postopku proti Kavaškemu klanu Mateja Gončin, ki se je po menjavi ekipe celo odpovedala varovanju –, nadzorna skupina direktorata za policijo in druge varnostne naloge MNZ opravila marca in aprila, poročilo pa zaključila avgusta.

»Vse bomo naredili, da se stanje, ki smo ga prevzeli od predhodnikov, izboljša in se zaupanje v delo CVZ tudi v celoti povrne,« je napovedal Poklukar in dodal, da »ob vseh medijskih pritiskih ugotavljam, da postaja sistem žrtev posameznikov, ki res mislijo, da se svet vrti samo okoli njih«.

Nadzorna skupina je, kot je sporočil generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić, ugotovila, da so nekatere kritike upravičene, nekatere pa so ovrgli. CVZ bo moral okrepiti tako preventivne kot operativne ukrepe za varovanje ogroženih oseb.

»Poleg teh ukrepov je nujno, da se med varovano osebo in policijo vzpostavi odnos zaupanja in korektnega sodelovanja. Pretirana servilnost policistov ali njihova osebna navezanost na varovano osebo škoduje strokovnemu opravljanju nalog. Takšen odnos ne le zmanjša strokovnost, ampak povečuje tudi tveganje za zlorabo,« je navedel Levačić. Kakršnikoli pritiski ali zahteve varovanih oseb, ki nimajo zakonske ali strokovne podlage, pa da so povsem nesprejemljivi. Več sogovornikov je opozorilo na težavo, da varovane osebe pogosto ne želijo, da policisti poročajo o njihovih aktivnostih, še posebno v zasebnem času. Nadzorna skupina je, po Levačićevih besedah, ugotovila, da so za menjavo skupine varnostnikov, ki je varovala državno tožilko, obstajali tehtni razlogi, in sicer strokovne napake, kot so nepravilnosti pri obravnavi dogodka s sumljivim vozilom, zlorabe delovnega časa in službenega vozila, samovoljno izvajanje ukrepov.

V zvezi z domnevno zlorabo videonadzornega sistema potekajo trije postopki – notranji varnostni na policiji, pritožbeni na ministrstvu in predkazenski, ki ga vodi specializirano državno tožilstvo. Ugotovili so še neustrezen način ravnanja s tajnimi podatki. »Skrb vzbujajoče je, da je varovana državna tožilka v zelo kratkem času prejela informacije, ki jih uslužbenci policije ne bi smeli posredovati,« je še naštel Levačić.

Nadzor je torej razkril številne sistemske in organizacijske anomalije, končno poročilo o realizaciji ministrovih usmeritev mora policija posredovati do 15. aprila 2025. »Enoto je treba postaviti na popolnoma nove temelje,« je poudaril Poklukar, ki je vodjo CVZ menjal že ob svojem prejšnjem mandatu leta 2019. Generalni direktor Policije Senad Jušić pa je dejal, da je stanje takšno že tri desetletja. Oba razumeta prevzemanje odgovornosti tako, da izboljšujeta stanje v CVZ, za katerega je minister zahteval popolno reorganizacijo. Poklukar je ponovil, da ne namerava odstopiti, vse očitke pa bo pojasnil na interpelaciji v državnem zboru. Jušić pa trdi, da ima zaupanje v policistke in policiste CVZ, »tako kot ga imajo številne varovane osebe in tudi ogrožene osebe, je pa zelo nenavadno, in to je moja odgovornost, da partikularni interesi posameznikov mečejo slabo luč na to enoto«.

Varovanje tudi pred poslanci

Kako bo osebno ukrepal, da se zadeve glede varovanja uredijo, je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič v državnem zboru vprašala predsednika vlade Roberta Goloba. Ta je povzel, da je po objavi fotografij mladoletnega sina v Bruslju in različnih opozorilih, »da zaradi politizacije iz prejšnjega mandata informacijska kultura v tej službi ne ustreza izzivom sedanjega stanja« in da je, bi se »izognil vpletanju v delo policije«, svoje varovanje organiziral tako, da so informacije na varnem. Pravi, da je takrat govoril s Tatjano Bobnar o tem, kako je mogoče, da informacije iz CVZ odtekajo v politične vode, ter si s tem »pridelal kazensko ovadbo in postopek pred KPK zaradi korupcije« samo zato, »ker se je užaljena bivša političarka, ki se ni želela spopasti s tem vprašanjem, raje izbrala pot obtoževanja in laži, kot da bi to točko, ki je zdaj eskalirala v javnosti, kakorkoli razčistila ali spremenila«.

»Midva oba dobro veva, kot tudi parlament in slovenska javnost, da niste ovadeni, ker bi komurkoli dali kakšna navodila,« mu je odgovorila Vida Čadonič Špelič in dodala, da mu ne bo pomagalo izgovarjanje na bivše funkcionarje, ki so že dve leti odstranjeni iz sistema. Nedopustne stvari pa da so se dogajale dve leti in tudi letos spomladi, ko je nanje opozorila državna tožilka. »Vse to, kar ste rekli v zvezi s policijo in navsezadnje tudi v zvezi s farso zaradi postopka pred KPK in z bizarno ovadbo, ruši ugled teh institucij, ruši pa tudi vaš osebni ugled in ugled te koalicije. Veste, samo slabiči se izgovarjajo na druge. Modri politiki prevzamejo odgovornost za svoja dejanja in za dejanja vlade, ki jo vodijo, in ukrepajo tako, kot se spodobi,« je bila kritična poslanka NSi.