V nadaljevanju preberite:

Krinka vohunke Ane Dulceve v obliki ljubljanske galerije Art Gallery 5'14 ostaja mednarodno zanimiva. Dejstvo, da je neovirano delovala več let, je sprožilo kritike o neustreznem nadzoru slovenskih galerij, o čemer je pisal tudi New York Times. V Sloveniji se mnenja o tem razlikujejo, a trg umetnin gotovo kliče po reformah.

Utegne zgodba o vohunski galeriji, ki v medijih presenetljivo odmeva bolj od visokotehnološkega startupa njenega moža Artjoma Dulceva, ki pri vohunskem poslu najbrž pride bolj prav, znova očrniti slovenski trg umetnin, na katerem v preteklosti ni manjkalo afer? Poznavalec trga Brane Kovič je prepričan, da ta zgodba nanj ne bo imela vpliva: »Ta galerija ni imela stikov z drugimi galerijami, tudi umetnike so izbirali bolj po naključju. Tovrstno spletno galerijo lahko tudi na tujem registriraš podobno kot v Sloveniji, glede tega se situacija pri nas ne razlikuje od situacije drugod.«

Tudi njena izrazito komercialna ponudba ne bi mogla konkurirati klasičnim galerijam. Z galerijo je sicer sodelovalo precej slovenskih likovnih ustvarjalcev. Med njimi dr. Iztok Retar, nekdanji državni podsekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki se je po upokojitvi podal v slikarstvo.

Bi bil lahko zaradi nekdanje funkcije potencialen magnet za vohunko? Zagotavlja, da ni nikoli postavljala nikakršnih vprašanj o politiki ali kakršnih koli stališčih. Razkritje ga je šokiralo, po njem pa je med drugim prejel vabilo k sodelovanju pri novonastajajočem dokumentarcu o ruskih vohunih – tudi v Sloveniji –, ki ga pripravlja Netflix. Vabilo je zavrnil.