Nadškof Zore pri nas ne vidi pedofilskega omrežja

Ljubljana – Trije predstavniki slovenske Katoliške cerkve, nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, član ekspertne skupine dr. Andrej Naglič ter urednik zbirke Cerkveni dokumenti prof. dr. Rafko Valenčič, so včeraj v prostorih Družine predstavili papežev sklepni govor s srečanja za zaščito mladoletnih v Cerkvi. Gre za v slovenščino preveden dokument, ta pa je nastal po omenjenem srečanju, ki je v Vatikanu potekalo od 21. do 24. februarja letos.

Papež je imel ta nagovor ob robu omenjenega srečanja v Kraljevski dvorani v Vatikanu. Nadškof Zore, ki se je sam udeležil tega dogodka, je papeževe misli komentiral kot nekaj, kar je pomenilo vrhunec srečanja, kajti v njem je izrisal tudi širši, ne le znotrajcerkveni kontekst dogajanja.



Papež je prakso spolnih zlorab otrok primerjal s »kruto pogansko navado, ki je bila v preteklosti razširjena v nekaterih kulturah, da so darovali človeška bitja, pogosto otroke, kot žrtve med svojimi obredi«. Statistike, ki jih je izpostavil, so zgovorne. Ameriška vlada vsako leto beleži več kot 700.000 otrok žrtev nasilja ali trpinčenja. V Evropi je 18 milijonov otrok žrtev spolnih zlorab, v Italiji se je izkazalo, da je bilo leta 2016 kar 68,9 odstotka zlorab mladoletnih storjenih med 'domačimi stenami'.

Papež v širši kontekst, so včeraj poudarili predstavitelji, postavlja tudi »rano pornografije«, ki jo omogoča medmrežje, potem »spolni turizem«, saj se vsako leto kar tri milijone oseb menda odpravi v eksotične kraje, da bi imele spolne odnose z mladoletnimi osebami.

Papež: Za vsem tem je satan

Gre za krutost, povzema dokument, in za duh malikovalstva in žrtvovanja otrok »bogu oblasti, denarja, ošabnosti, napuha«. Ta kriminalni pojav je razodevanje duha zla, piše v dokumentu. Papež je postavil nedvoumno tezo: »Za vsem tem je satan.«
Duhovni ukrepi, ki so potrebni, na eni strani predpostavljajo razum, znanost in družbo, na drugi pa je treba sprejeti »ponižanje, samoobtožbo, molitev in pokoro«. To, je podčrtal papež, je edini način, da se premaga duha zla. »Jezus ga je tako premagal.«



Zaščititi in zavarovati ter zdraviti je treba zlorabljene, kjerkoli že so, to je cilj, je še dejal papež, toda: »Da bi ga dosegla, se mora Cerkev dvigniti nad vse ideološke polemike in novinarske politike, ki pogosto zaradi različnih interesov zlorabljajo celo drame, ki jih živijo ti mali«. Cerkev se bo zato osredotočila na zaščito otrok, na »popolno resnost«, kar pomeni, da »nikoli ne bo poskušala pomesti pod preprogo ali podcenjevati nobenega takega primera«, osredotočila se bo na »resnično očiščenje«, prevetrila bo smernice škofovskih konferenc, spremljala bo zlorabljene osebe, pozorna bo na zlorabe digitalnih vsebin, na spolni turizem. Za uničenje tega zla je papež pozval k »brezkompromisnemu boju vseh vrst oblasti in posameznikov proti zlorabam mladoletnih …«

Ocena stanja v Sloveniji

Naše vprašanje nadškofu Zoretu in članu ekspertne skupine Andreju Nagliču, je bilo, kako v perspektivi papeževih smernic ocenjujeta duhovniške zlorabe mladoletnih v Sloveniji. Posebno po tem, ko je pred kratkim nastalo gibanje Dovolj.je, ki se je na javnost obrnilo s tozadevno kritiko uradne slovenske Cerkve.



Andrej Naglič je ocenil, da žrtve najbrž težko zaupajo ekspertni skupini, saj je del škofovske konference, torej del uradne Cerkve. »Če ima nekdo zaradi spolne zlorabe težko izkušnjo s Cerkvijo, potem najbrž težko pride do ekspertne skupine. Lažje gre na policijo ali k civilno-družbeni pobudi, ki se s tem ukvarja.« Rezultat je, da obravnavajo približno tri primere na dve leti.

Ekspertna skupina je pravzaprav nastala iz določbe cerkvenega prava in ta določba je stara več kot deset let. Njeno osnovno poslanstvo je žrtvam svetovati, je povedal Naglič, jim pomagati na psihološkem in pravnem področju. Posebno pa je njen cilj svetovati škofom, kakšne ukrepe sprejeti in kako. »Nismo tisti, ki bi naslavljali javnost, kako naj prijavlja te primere, prav tako nismo tisti, ki bi kot neka inkvizicija raziskovali te primere, ali celo tožili, sodili … To je naloga državnih organov.«

Ekspertna skupina misli, je povedal, da med slovensko Cerkvijo in Cerkvami v zahodni Evropi obstaja neka razlika. To dejstvo je mogoče podpreti z argumentom manjše prisotnosti Cerkve v javnem izobraževalnem sistemu. Povrhu je Slovenija majhen prostor, ljudje se med seboj poznajo in nepravilnosti prej pridejo pod drobnogled.

To tezo je povsem potrdil in ponovil tudi nadškof Zore. Na naše vprašanje, ali v Sloveniji, podobno kot po svetu, obstaja pedofilsko omrežje, je dejal: »Jaz ga ne vidim …« V Avstraliji, ZDA, tudi Kanadi, delno v Nemčiji, ima vsaka župnija eno ali celo dve osnovni šoli. Dve župniji, je povedal, imata skupno srednjo šolo. Tu so vrtci in druge vzgojne ustanove, »mi pa v Sloveniji težko pridemo do teh štirih srednjih in dveh osnovnih šol«. Zato, meni, ni podlage, da bi se »ti zločini lahko dogajali v večji meri«. Pri nas je bil »sistem«, da so bili duhovniki pod nadzorom in na očeh oblasti.

Predstavitev prevoda sklepnega govora na srečanju za zaščito mladoletnih v Cerkvi se je zgodila v širšem kontekstu razprave o duhovniških zlorabah mladoletnih v Sloveniji. Zato je 19. februarja civilna iniciativa Dovolj.je predstavila spletno aplikacijo, na kateri žrtve lahko prijavijo spolne zlorabe, katerih povzročitelji so duhovniki.