»Katoliška cerkev je sama sebi največji sovražnik«

V Vatikanu se je danes končalo štiridnevno srečanje, na katerem je papež zbral predsednike škofovskih konferenc, kardinale in poglavarje redov z vsega sveta, da so razpravljali o ukrepih proti spolnim zlorabam otrok v cerkvi. To je bilo prvo tako srečanje v zgodovini cerkve, kar govori o razsežnostih pedofilije med duhovniki in sistematičnem prikrivanju teh zločinov.

Papež Frančišek je znova poudaril, da je pomemben razlog za spolne zlorabe klerikalizem, to je zloraba moči, ki jo prinaša pozicija duhovnika ali škofa. V svojem sklepnem govoru je opozoril na nezaslišanost »zlorabe nadrejenega položaja nad nezaščitenim zlorabljenim, kar omogoča manipulacijo z njegovo vestjo ter z njegovo fizično in psihično krhkostjo.« Po njegovih besedah so zlorabe v cerkvi še hujše kot drugod, saj niso v skladu z moralo in etiko, ki ju cerkev predstavlja in uči.



Še posebej oster je bil glede tega predsednik nemške škofovske konference Reinhard Marx, sicer eden iz ožje skupine kardinalov, ki svetujejo papežu. Dejal je, da upravljanje cerkve ni prispevalo k opravljanju njenega poslanstva, ampak nasprotno – zatemnilo ga je in diskreditiralo. Kardinal je poudaril, da so bile poleg zlorab povzročene še druge rane, ker so bili dosjeji, ki bi lahko dokumentirali zlorabe, uničeni ali pa jih sploh niso pripravili. Namesto krivcev so posvarili žrtve in jim zabičali, naj molčijo. Predvidenih postopkov o ukrepanju niso spoštovali, pravice žrtev so bile poteptane. »Domnevam, da Nemčija ni edina država, kjer se je to dogajalo,« je odgovoril kardinal Marx na novinarsko vprašanje, ali so dokumentacijo o zlorabah uničevali tudi v Vatikanu.

Kardinal Marx in še nekateri razpravljalci so se poleg za konkretno ukrepanje v zvezi z zlorabami zavzeli tudi za večjo transparentnost procesov, ki jih vodijo v cerkvi. Afriška redovnica Veronica Openibo je v soboto na konferenci kritizirala škofe zaradi številnih napak pri reševanju krize zaradi spolnih zlorab in dejala, da mora cerkev priznati svojo »dvoličnost in samovšečnost«. V zadnjem času so se opogumile tudi redovnice in povedale, da so tudi same žrtve posilstev duhovnikov.

Konkretne ukrepe in transparentnost pa zahtevajo tudi žrtve. Predstavniki žrtev iz različnih držav, ki so se te dni zbrali v Rimu, so razočarani nad cerkvenim srečanjem. Papež je ob koncu pozval k vsesplošnemu boju proti spolnim zlorabam in prikrivanju teh, a udeleženci srečanja niso sprejeli zavezujočih pravil za ukrepanje. Predstavniki žrtev pa so med drugim zahtevali, da se storilce tovrstnih dejanj in tiste, ki jim to omogočajo, razreši duhovniškega poklica, ne pa da se jih zgolj premešča v druge župnije.

O tem je govoril tudi malteški nadškof Charles J. Scicluna, pomočnik tajnika kongregacije za nauk vere in član organizacijskega odbora srečanja v Vatikanu, ki je poudaril, da ne bi smeli dovoliti opravljati dela duhovnikom, ki so prizadeli mlade. »Kazen je lahko proporcionalna, toda bistveno je previdno ravnanje – ne odstranimo nekoga iz črede, da bi ga kaznovali, ampak da bi zaščitili čredo,« je dejal.

Škofje so govorili tudi o tem, da je treba spodbujati »kulturo prijavljanja« in o tem, kako se izogniti pojavu begajočih semeniščnikov, ki so izključeni iz enega semenišča, potem pa so sprejeti v drugo.

Brez odločnega reševanja problemov bo še naprej katoliška »cerkev sama sebi največji sovražnik«, kakor je na srečanju dejal Mark Coleridge, nadškof iz Avstralije.