Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Delavci v kritični infrastrukturi za starejšimi in kroničnimi bolniki

Osebe, ki so prebolele covid-19, še šest mesecev po bolezni ne bodo cepili.
Premier Janez Janša (desno) in direktor NIJZ dr. Milan Krek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Premier Janez Janša (desno) in direktor NIJZ dr. Milan Krek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Be. B.
12. 1. 2021 | 15:55
12. 1. 2021 | 19:43
9:53
Po Sloveniji se ob prejemu nove pošiljke cepiva proti covidu-19 skladno z nacionalno strategijo začenja cepljenje starejših zunaj domov za starejše (DSO). Ponekod, med drugim v zdravstvenih domovih v Ljubljani, Novem mestu in Mariboru, so začeli že danes. Interesa je več, kot pričakujejo odmerkov cepiva, opozarjajo. Najprej so na vrsti za cepljenje proti covidu-19 osebe, starejše od 80 let, ki so pri svojih osebnih zdravnikih izrazile interes za cepljenje. Nekateri zdravstveni domovi tiste, ki ustrezajo kriterijem za cepljenje, kličejo tudi sami, da jih opozorijo na možnost cepljenja, navaja STA. Projekt cepljenja je v celoti prevzel NIJZ, ki opravlja vsa cepljenja in logistiko ter zagotavlja hladilniške kapacitete.

Načrt cepljenja proti covidu-19 v prvi polovici leta sta na novinarski konferenci predstavila predsednik vlade Janez Janša, ki je prevzel vlogo ministra za zdravje, in direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek:



​Konec leta smo dobili prvo cepivo in ga v lanskem letu v prvih odmerkih tudi takoj porabili; slovenska vlada je strategijo cepljenja sprejela v začetku decembra, ko je cepivo prišlo, ukrepi so bili usklajeni na evropski ravni, strategija se izvaja in tudi načrt cepljenja temelji na njej, je povedal Janez Janša.

Pri prvem potrjenem cepivu Pfizerja in Biontecha imamo zagotovljeno še enkrat večjo količino od prve. Najprej smo dobili 900 tisoč, v petek so dobili še dodatnih 900 tisoč odmerkov cepiva. To cepivo je, tako Janez Janša, glede dobav najbolj učinkovito. Pri cepivu Moderne je po besedah Janše največ dilem glede roka dobave, saj gre za ameriško podjetje; evropska komisija (EK) je bila, ko se je odločala za cepivo tega podjetja, postavljena pred dvom, saj je ameriška diplomacija govorila o tem, da bo cepivo izvažala šele, ko bodo preskrbljeni doma, zato je EK naročila manj cepiva. Slovenija je naročila 100 tisoč odmerkov, nimamo pa garancije dobave, ta naj pa bi bila do konca leta.

Premier Janez Janša. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Premier Janez Janša. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Skupaj imamo od obeh cepiv, ki jih je evropska agencija za zdravila že potrdila, okrog dva milijona odmerkov, kar zadostuje za cepljenje nekje milijon in sto tisoč ljudi, je povedal premier. Obstajajo še tri cepiva, ki jih Evropska agencija za zdravila (Ema) še ni potrdila. Prvo cepivo, ki ima največje proizvodne kapacitete, je AstraZeneca, EK je naročila največ odmerkov tega cepiva. Slovenija si je zagotovila proporcionalen delež, to je milijon in 400 tisoč odmerkov, šele danes pa je odobrila vlogo za odobritev cepiva. Najave o tem, kdaj naj bi cepivo prišlo, so premaknjene, količine, ki so bile najavljene v decembru, se tako premaknejo na februar. Kot je dodal premier, je pri AstriZeneci in Moderni težava, ker ni gotovega podatka, kdaj naj bi dobava bila.
 

Janša: To, da smo del evropskih naročil, je prednost


Kot je povedal premier, je Slovenija naročila večjo količino cepiva glede na število prebivalcev Slovenije iz dveh razlogov: »Eden od razlogov je, da pri nekaterih je to še 'golob na strehi', zato je dobro imeti rezerve, drugi faktor pa je to, da ne vemo, koliko časa traja imunost po cepljenju.« Torej, če velja najmanj šest mesecev, lahko računamo na to, da bo potrebno jeseni ali konec leta tiste, ki se cepijo zdaj, cepiti še enkrat, če bomo želeli dokončno ustaviti epidemijo. Zato je Slovenija iskala lastne možne dobave v kontaktih s proizvajalci, je pa to, da smo zdaj del evropskih naročil, prednost, ker smo v okviru teh dobav prišli do večjih količin, kot bi sicer lahko in tudi po bolj zmerni ceni.



Množično cepljenje proti koronavirusu na Gospodarskem razstavišču. FOTO: Leon Vidic/Delo
Množično cepljenje proti koronavirusu na Gospodarskem razstavišču. FOTO: Leon Vidic/Delo


Milan Krek je uvodoma nekaj besed namenil temu, da so cepiva, ki se proizvajajo danes, varna, da pa je kljub temu še vedno treba upoštevati preventivne ukrepe za preprečitev širjenja koronavirusa. Zakoni so jasni, pri preizkušanju se drži protokolov, v preizkušanju je kar 200 cepiv, ki gredo nato še enkrat skozi sito Eme, pa tudi slovenske agencije za zdravila, potem se ponovno preuči vse, kar so tekom študije ugotovili in proizvajalci morajo zagotavljati, da je cepivo varno, kvalitetno in učinkovito. Cepivo se lahko začne uporabljati samo po dovoljenju agencije. Agencija še dve leti po tem spremlja vse v zvezi s cepivom, raziskuje in s tem zagotavlja kvaliteto cepiva. »Ta cepiva so kvalitetna, treba jim je verjeti,« je dejal Krek.

Začetek cepljenja je vedno problem, saj je količina cepiva omejena oziroma proizvodnja ne zadostuje vsem potrebam. Prav zato se sprejema ukrepe, da se prednostno cepi tiste, ki so najbolj izpostavljeni in zdravstveno ogroženi. »Potrebno je vzpostaviti cepilna mesta oziroma mrežo cepilnih mest, izobraziti ljudi. Mi imamo dobro mrežo cepilnih mest, ki obstaja že več deset let in jo zdaj samo nadgrajujemo.« Pri razdeljevanju cepiva je pomembno, da pošljejo toliko cepiva, ki ga bo dejansko uporabljeno, saj cepivo po štirih dneh ni več uporabno, nujno pa je, da je uporabljen vsak odmerek cepiva. Kot je povedal Krek, v elektronskem registru beležijo cepljene osebe in neželene učinke. Resne stranske učinke obravnava posebna strokovna skupina, ki jo določi ministrstvo za zdravje.

Ugotovitve kažejo, da je tveganje za bolezen covid-19 in njen teži potek večje pri starejših osebah, zato imajo ostareli prednosti pri cepljenju. Prav tako tveganje povečujejo nekatere kronične bolezni, zato so na prednostnih listah tudi bolniki s kroničnimi boleznimi. S cepljenjem želijo zmanjšati umrljivost in hud potek bolezni tistih in na ta način tudi razbremeniti zdravstvo, počasi pa vzpostaviti ponovni zagon gospodarstva, šolstva …

Najprej so cepili oskrbovance v DSO-jih in zdravstvene delavce in sodelavce, saj je pomembno, da so slednji zdravi, ker jih potrebujemo za obravnavo bolnikov s covidom-19, kot tudi za cepljenje. Zdaj cepijo starejše nad 80 let, nato bodo na vrsti starejši nad 70, 60 oziroma kronični bolniki, potem pa pridejo na vrsto vse druge nujne službe, ki so pomembne za delovanje družbe.

Pri razdeljevanju cepiva bodo kasneje upoštevali epidemiološko sliko glede na regije, vendar pri razdeljevanju cepiva doslej tega elementa niso upoštevali, kot je pojasnil Janša, trenutno velikih odstopanj med regijami ni, zato bo upoštevanje tega faktorja odloženo.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Krek: Tistih, ki so preboleli covid-19, šest mesecev po bolezni ne bomo cepili


Tiste osebe, ki so že prebolele covid-19, še šest mesecev po bolezni ne bodo cepili, s tem pa bodo lahko cepivo namenili rizičnim osebam, ki bolezni še niso prebolele. Tiste osebe, ki so že bile cepljene, bodo z drugim odmerkov cepiva cepili 21 oziroma 28 dni po prvem odmerku, morda celo 41 dni, a kot je dejal Krek, na potrditev tega, da bi lahko drugi odmerek zamaknili, še čakajo. »Hočemo vsaj 70-odstotno precepljenost«. »Konec tega meseca bomo začeli z drugimi odmerki, tako da bomo imeli populacijo, ki bo že precepljena.« Po desetih dnevih je zaščita tako dobra, da ne bi prišlo do hudega poteka bolezni.

Trenutno cepijo še zaposlene in oskrbovance v DSO-jih, začelo se je tudi množično cepljenje v zdravstvu, izvaja se v cepilnih centrih, koncesionarji in zasebniki se povežejo z zdravstvenim domom in tako poskrbijo za cepljenost osebja. Zdravniki vabijo starejše nad 80 let, da se pridejo cepiti. Priporočajo, da se ostarele cepi na domu, trenutno delajo na tem, da bo vsak družinski zdravnik dobil deset enot cepiva, mogoče 12, za cepljenje svojih pacientov, potem pa bo – glede na potrebo – dobival dodatne odmerke cepiva.

Danes so dobili 1200 odmerkov cepiva Moderne, ki bo namenjeno zdravnikom za cepljenje na domu za nepokretne. Tudi Krek je poudaril, da je zelo pomembno cepivo AstraZenece, saj bodo ti proizvedli med 4 in 5 milijardami odmerkov. Prva pošiljka bo po njihovih ocenah v Sloveniji februarja.

Trenutno so razdelili 40 tisoč odmerkov cepiva, ki ga bodo uporabili do konca tega tedna. Praviloma bodo vsak ponedeljek dobili od 16. do 17. tisoč odmerkov cepiva. Razdeljujejo ga na podlagi potrebe zdravnikov.
 

Kako do cepljenja?


»Če smatrate, da spadate v rizično skupino, kontaktirajte zdravnika oziroma vas bo kontaktiral on, zagotovil cepivo in vas tudi cepil. To je temeljni princip, bodo pa zdravniki aktivno klicali paciente in jih povabili.« Če ljudje ne spadajo v rizično skupino, lahko v aplikacijo vnesejo podatke in se tako postavijo v čakalno vrsto za cepljenje. Ko bodo na vrsti, bodo dobili o tem obvestilo. Če ljudje ne spadajo v rizično skupino, potem v aplikacijo nesete podatke, ste v čakalni vrsti, boste potem dobili obvestilo o tem, kdaj se boste lahko cepili. A kot je dejal Janša, naj tisti, ki ne sodijo v katero od rizičnih skupin, vabila na cepljenje še ne pričakujejo do pomladi.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine