Kanclerka Merkel: Težko bo še do velike noči

20.10 Krek za nenošenje maske dobil globo

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je danes za STA potrdil, da je od inšpektorata prejel globo v višini 400 evrov, potem ko jeseni na bencinski črpalki, ko je točil gorivo, ni nosil zaščitne maske, čeprav je bila obvezna tudi na odprtem. Globo je tudi že plačal. Takrat je Krek pojasnjeval, da vedno nosi masko, a se je to zgodilo kot posledica utrujenosti. Ko je šel plačat gorivo, pa si je masko nadel, je dodal.



20.05 Nizozemska podaljšuje ustavitev javnega življenja

Nizozemska je ustavitev javnega življenja, katere namen je omejiti širjenje novega koronavirusa, podaljšala do 9. februarja, je danes sporočil nizozemski premier Mark Rutte. »Mislim, da vas ne bom presenetil, ustavitev javnega življenja je podaljšana za tri tedne,« je povedal na novinarski konferenci o omejitvah za zajezitev covida-19, ki bi se morale po prvotnih načrtih končati čez en teden. »Skoraj vsakdo bo razumel, da ni druge možnosti,« je še poudaril Rutte po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Na Nizozemskem so sredi decembra uvedli najstrožje protikoronske ukrepe doslej. Med drugim so zaprli šole in vse nenujne trgovine, odprte so trgovine z živili in lekarne. Že cel mesec so zaprti tudi muzeji, živalski vrtovi in kinematografi. Posamezno gospodinjstvo lahko na dan sprejme le dva človeka, ki ne živita v njem.

19.15 Angela Merkel opozarja, da bo težko še do velike noči

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes na pogovoru s poslanci svoje konservativne unije (CDU/CSU) opozorila, da bo v pandemiji covida-19 težko do velike noči. Posvarila je predvsem pred vdorom bolj nalezljivih sevov koronavirusa v državo.
»Pred nami je še osem do deset težkih tednov,« je bila jasna kanclerka po poročanju portala tednika Der Spiegel. Ob tem Der Spiegel opozarja, da kanclerka na srečanju nikoli ni rekla, da bodo strogi protikoronski ukrepi v veljavi še naslednjih deset tednov, kot je to poročal Bild. Čeprav britanski sev novega koronavirusa ni bolj smrtonosen, pa je bolj nalezljiv. Kanclerko tako skrbi, da bi bile ob hitrem povečanju števila okužb tudi bolnišnice bolj obremenjene.

17.30 Na Švedskem potrdili že več kot pol milijona okužb

Na Švedskem, kjer so zaradi naraščanja okužb z novim koronavirusom bolnišnice na robu zmogljivosti, so do danes potrdili skupno več kot pol milijona okužb. V več kot desetmilijonski državi so jih potrdili 506.866, umrlo je skupno 9667 bolnikov s covidom-19. Po podatkih zdravstvenih oblasti je 60 odstotkov bolnikov, ki se v državi zdravijo na intenzivnih oddelkih, bolnikov s covidom-19. Gre za okoli 372 bolnikov. Na drugih oddelkih se v bolnišnicah zdravi še 2460 covidnih bolnikov. Proti covidu-19 so doslej v državi cepili 80.000 ljudi. Prednost pri cepljenju imajo oskrbovanci v domovih za starejše in zdravstveni delavci.

17.10 V Angliji in Walesu najvišja smrtnost po letu 1918

V Angliji in Walesu sta lani umrla 608.002 človeka, kar je največ po letu 1918, ki velja za leto španske gripe. Takrat je umrlo 611.861 ljudi, je danes objavil britanski statistični urad. Dodali so, da je podatke v tako dolgem časovnem obdobju težko primerjati, saj se je od takrat zelo spremenila velikost in starostna struktura prebivalstva. V primerjavi z zadnjimi petimi leti je v Angliji in Walesu lani umrlo skoraj 76.000 ljudi več. Ob koncu lanskega leta je bila skoraj polovica vseh smrti v angleških in valižanskih bolnišnicah povezana z novim koronavirusom. V celotni Veliki Britaniji je od začetka epidemije covida-19 doslej umrlo več kot 80.000 bolnikov s covidom-19. Velika Britanija sodi v pandemiji covida-19 med najbolj prizadete evropske države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

16.25 Hrvaški šolarji se vračajo v razrede

Hrvaški minister za znanost in izobraževanje Radovan Fuchs je danes sporočil, da se bo pouk v osnovnih in srednjih šolah po podaljšanih zimskih počitnicah začel v ponedeljek, 18. januarja, kot so načrtovali. Pojasnil je, da se bodo v šolske klopi vrnili učenci nižjih razredov osnovnih šol in maturanti, preostali pa bodo imeli pouk na daljavo. Za delno vrnitev učencev in dijakov v šole so se odločili, da ne bi poslabšali epidemioloških razmer v državi, kjer v zadnjih dneh beležijo manj novih okužb in manj covidnih bolnikov v bolnišnicah kot v pred tem.

Kot je poudaril minister, bodo maturanti začeli drugo ocenjevalno obdobne v šolskih klopeh, da bi se čim bolje pripravili za državno maturo. Pojasnil je, da bo pouk za maturante potekal ob okrepljenih epidemioloških ukrepih. Glede na to, da v šolah ne bo drugih dijakov, bodo lahko zagotovili varno medsebojno razdaljo maturantov, je izjavil.



16.15 Angleški sev v dunajskem DSO

Angleški sev novega koronavirusa, ki velja za bolj nalezljivega, so potrdili tudi v enem od domov starejših na Dunaju. Prvič so ta sev v Avstriji potrdili v začetku meseca pri osebah, ki so pripotovale iz Velike Britanije, sume tega seva pa imajo še v deželah Solnograška in Tirolska, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

V prizadetem domu starejših občanov, kjer živi 101 človek, so po praznikih opazili nenavaden porast števila okuženih z novim koronavirusom. Zaenkrat so okužbo potrdili pri 42 stanovalcih, ali gre pri vseh za primere angleškega seva, zaenkrat še ni znano, je danes izvedela APA od upravljavca doma. Prvi primeri angleškega seva so se v Avstriji pojavili že v decembru pri štirih osebah, ki so pripotovale iz Velike Britanije. Da gre za novi sev so sicer potrdili šele v začetku januarja, ko so podrobneje analizirali vzorce.

16.10 Grčija poziva k standardiziranemu potrdilu o cepljenju

Grški premier Kiriakos Micotakis je danes pozval Evropsko unijo k uvedbi standardiziranega potrdila o cepljenju proti covidu-19, ki bi prispevalo k oživiti potovanj, ki so močno prizadeta zaradi pandemije, so sporočili iz njegovega urada. V pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen je grški premier ocenil, da bi morali tisti, ki so se cepili, prosto potovati, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Meni, da mora unija nujno sprejeti skupno stališče o tem, kako bi morala biti strukturirana potrdila o cepljenju, da bi bila veljavna v vseh državah članicah unije. 

15.40 EU načrtuje nakup 60 milijonov odmerkov cepiva

Evropska komisija je končala pripravljalne pogovore o nakupu cepiva proti covidu-19 od francoskega podjetja Valneva, so danes sporočili v Bruslju. Načrtovana pogodba z Valnevo sprva predvideva možnost nakupa 30 milijonov odmerkov cepiva, nato pa še dodatnih 30 milijonov, je pojasnil govorec za zdravje Stefan De Keersmaecker.

Komisija je pripravljalne pogovore s Novavaxom o nakupu njegovega cepiva proti covidu-19 končala 17. decembra. Predvidena pogodba bi članicam EU omogočila nakup 100 milijonov odmerkov z možnostjo nakupa dodatnih 100 milijonov odmerkov. EU je doslej podpisala pogodbe o nakupu cepiv s podjetji AstraZeneca, Sanofi-GSK, Janssen Pharmaceutica NV, BioNTech-Pfizer, CureVac in Moderna. Cepivi BioNTecha in Pfizerja ter Moderne so v uniji že odobrili, odobritev cepiva AstraZenece je predvidena do 29. januarja, po nekaterih navedbah se pričakuje prav na ta dan.



15.10 Švica odobrila cepivo Moderne

Švica je za cepljenje proti covidu-19 danes odobrila tudi cepivo ameriškega proizvajalca Moderna, ki ga izdelujejo prav v Švici. Tovarna Lonza na zahodu Švice načrtuje, da naj bi do konca leta proizvedla okoli 300 milijonov odmerkov cepiva, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dodatnih 100 milijonov odmerkov Moderninega cepiva proti covidu-19, za katero sta potrebna dva odmerka, naj bi izdelali v ZDA.

Švica je tudi prednaročila 5,3 milijona odmerkov britansko-švedskega proizvajalca AstraZeneca, ki še čaka na odobritev v Evropi. Po napovedih naj bi Evropska agencija za zdravila (Ema) odločitev o dovoljenju sprejela do 29. januarja. Švica je bila po navedbah AFP prva celinska država Evrope, ki je 23. decembra začela z množičnim cepljenjem s Pfzer-BioNTechovim cepivom.

14.31 Gostinci niso zadovoljni s pomočjo države

Gostinstvo je v epidemiji covida-19 med najbolj prizadetimi panogami, ukrepi pomoči iz interventnih zakonov pa po navedbah sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS niso dovolj. Zahtevajo posebno obravnavo v osmem protikoronskem paketu in sprejetje interventnega zakona. Med drugim pričakujejo kritje stroškov plač in fiksnih stroškov v celoti.

»V prvem valu epidemije smo z ukrepi še nekako lahko zagotovili preživetje naših podjetij in ohranitev delovnih mest, vendar pa je drugi val mnogo hujši in daljši. Dosedanji ukrepi gostincem ne zadostujejo, zato naj vlada gostinsko dejavnost v naslednjem paketu obravnava posebej,« je, kot so sporočili iz sekcije za gostinstvo in turizem pri obrtno-podjetniški zbornici, pozval njen predsednik Blaž Cvar.



14.27 Fiskalni svet znova pozval k začasnim protikoronskim ukrepom

Primanjkljaj državnega proračuna je lani po začasnih podatkih znašal 3,5 milijarde evrov. Obseg vseh realiziranih protikoronskih ukrepov je dosegel 2,9 milijarde evrov. Čeprav je bil manjši od ocen vlade, je pomembno prispeval k poslabšanju stanja javnih financ, je ugotovil fiskalni svet ter vnovič pozval k transparentnim in začasnim ukrepom. Ukrepi naj bodo usmerjeni v blažitev neposrednih posledic krize, spodbujevalne politike pa v krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala ob čim večji učinkovitosti porabe evropskih sredstev. »Slednje ostaja eden ključnih izzivov pri vodenju fiskalne politike, saj so tudi lani dejanski prihodki od EU sredstev na eni strani in odhodki za investicije na drugi strani precej zaostali za projekcijami v proračunskih dokumentih,« je opozoril fiskalni svet.

13.22 V Nemčiji razprava o obveznem cepljenju proti covidu za določene poklice

V Nemčiji poteka razprava o obveznem cepljenju proti covidu-19 za določene poklicne skupine, ki delajo z ranljivimi skupinami. Bavarski ministrski predsednik Markus Söder se je zavzel za to, da bi etični svet pripravil predloge o možnosti obveznega cepljenja za določene skupine. Minister za delo Hubertus Heil pa obveznemu cepljenju nasprotuje.

Söder, ki prihaja iz vrst nemške Krščansko-socialne unije (CSU), je v intervjuju za Süddeutsche Zeitung dejal, da je med osebjem v domovih za ostarele »preveč zavračanja cepljenja«. Zato bi bilo po njegovem mnenju »dobro, če bi etični svet pripravil predloge, ali in za katere skupine bi bilo obvezno cepljenje mogoče«. V domovih za ostarele gre namreč za življenje in smrt, je dejal.

Kot na spletu poroča nemški časnik, se je vodja sestrske stranke krščanskih demokratov (CDU) kanclerke Angele Merkel zavzel tudi za »veliko državno kampanjo za spodbujanje cepljenja, v kateri bi sodelovali vzorniki iz umetnosti, športa in politike«. Na cepljenje proti covidu-19 bi morali po njegovih besedah gledati kot na »državljansko dolžnost«.

11.14 Cepivo proti covidu-19 je še varnejše od klasičnih cepiv

V javnosti se pojavljajo bojazni, da bi lahko s cepljenjem proti covidu-19 povzročili avtoimunsko bolezen mišic na mestu cepljenja ali pa bi cepljenje sprožilo navzkrižno avtoimunsko reakcijo. A so cepiva mRNK v nasprotju s klasičnimi cepivi manj vnetna, zato je manj verjetno, da bi povzročila že tako izjemno redke avtoimunske navzkrižne reakcije.

Nekatere skrbi, da bi lahko cepljenje povzročilo avtoimunske bolezni mišic s tem, ko bi naše lastne celice izdelovale virusne proteine in bi jih posledično napadle imunske celice. Ta pojav (nekroza na mestu cepljenja) se v resnici ne dogaja, imunske celice na mestu cepljenja ne napadejo mišičnih celic, navaja predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost o cepivu proti covidu-19.



Pojavljajo se tudi bojazni, da bi cepljenje sprožilo navzkrižno avtoimunsko reakcijo. Takšna reakcija se v izjemno redkih primerih pojavi kot avtoimunski zaplet po cepljenju proti gripi. Pri tem nastanejo avtoprotitelesa proti nevronom.

A navzkrižne avtoimunske reakcije po cepljenju skoraj vedno nastajajo samo proti človeškim proteinom, ki so normalno skriti pred imunskim sistemom, na primer v centralnem živčevju. V tem primeru lahko neki vnetni proces omogoči imunskemu sistemu, da navzkrižno prepozna lastne proteine in povzroči avtoimunsko reakcijo.

Medtem pa so cepiva mRNK – gre za cepiva, osnovana na novi tehnologiji informacijske RNK in so doslej edina registrirana v EU – v nasprotju s klasičnimi cepivi manj vnetna, imajo manj primesi, ki povzročijo vnetje, in zato je manj verjetno, da bi povzročila nastanek avtoimunskih navzkrižnih reakcij.

»Ker se cepi samo protein S, bi morale biti navzkrižne reakcije na človeški protein, ki bi bil identičen proteinu S, in bi hkrati bil skrit pred imunskim sistemom,« je še dodal Ihan.

10.45 Do konca januarja, kot kaže, še eno cepivo proti covidu-19

Evropska agencija za zdravila (Ema) je potrdila, da sta švedsko-britansko farmacevtsko podjetje AstraZeneca in Univerza v Oxfordu vložila prošnjo za pogojno dovoljenje za promet s cepivom proti covidu-19. Odločitev o dovoljenju naj bi Ema sprejela do 29. januarja.

»Evropska agencija za zdravila je prejela vlogo za pogojno dovoljenje za promet za cepivo proti covidu-19, ki sta ga razvila AstraZeneca in Univerza Oxford,« je na spletni strani sporočil evropski regulator s sedežem v Amsterdamu.

Kot je sporočila Ema, bo ocena cepiva potekala v pospešenem časovnem okviru. Odločitev o dovoljenju za promet bi lahko bila izdana do 29. januarja na zasedanju pristojnega odbora pod pogojem, da so predloženi podatki o kakovosti, varnosti in učinkovitosti cepiva dovolj zanesljivi, je sporočila Ema.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prošnjo AstraZenece označila za dobro novico. »Ema bo preučila varnost in učinkovitost cepiva,« je zapisala na družbenem omrežju twitter. »Ko bo cepivo dobilo pozitivno znanstveno oceno, bomo delali s polno hitrostjo, da odobrimo njegovo uporabo v Evropi,« je še tvitnila.

Po cepivih Pfizerja in Biontecha ter Moderne proti covidu-19 je cepivo AstraZenece tretje, ki naj bi dobilo pogojno dovoljenje v EU. Unija je naročila 400 milijonov odmerkov tega cepiva.

9.57 Umrlo še 31 ljudi s covidom

V Sloveniji so v ponedeljek ob 5512 opravljenih PCR-testih okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 1387 ljudeh. To pomeni, da je bilo pozitivnih 25,2 odstotka testiranih. S hitrimi antigenskimi testi so testirali 8455 ljudi, pozitivnih jih je bilo 473 oziroma 5,6 odstotka. Skupaj je bilo tako včeraj na novo okuženih 1860 ljudi.

Včeraj je umrlo 31 bolnikov s covidom-19. Bolnišnično zdravljenje sta potrebovala 1202 covidna bolnika (trije manj kot v nedeljo), od teh 192 (štirje manj kot v nedeljo) na intenzivni negi. V domačo oskrbo so v ponedeljek odpustili 110 oseb, 131 bolnikov pa so na novo sprejeli.



9.09 Portugalski predsednik tik pred volitvami okužen s koronavirusom

Pri portugalskem predsedniku Marcelu Rebelu de Sousi so ugotovili okužbo na novi koronavirus. Politik iz vrst konservativne Sociademokratske stranke (PSD), ki se znova poteguje za položaj, sicer nima simptomov, bo pa okužba vplivala na predvolilno kampanjo, saj je do volitev še manj kot dva tedna.

Kot so sporočili iz njegovega urada, je 72-letnik v samoizolaciji v predsedniški palači v Lizboni.

Prejšnji teden je bil predsednik že nekaj ur preventivno v samoizolaciji po stiku z enim od svojih sodelavcev, ki je bil pozitiven na testu za novi koronavirus. Izolacijo je prekinil po oceni strokovnjakov, da je šlo za stik z nizkim tveganjem.m.



8.51 Na Hrvaškem lani približno za petino manj mrtvih v prometu kot leta 2019

Na hrvaških cestah je v lanskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija, umrlo 237 oseb, kar je 20,2 odstotka manj kot leta 2019. Hkrati je bilo za 17 odstotkov manj prometnih nesreč. Lani je bilo tudi za 10,2 odstotka manj huje in za 26 odstotkov manj lažje poškodovanih v prometnih nesrečah, kažejo podatki hrvaškega notranjega ministrstva.

Leta 2020 je na hrvaških cestah umrlo 60 ljudi manj kot leto prej, ko je življenje v prometu izgubilo 297 oseb, je objavljeno na spletni strani hrvaškega notranjega ministrstva. Na Hrvaškem je bilo lani nekaj več kot 26.000 prometnih nesreč. Za primerjavo, leta 2019 so na Hrvaškem obravnavali skoraj 31.400 prometnih nesreč.

8.15 Dokumentiran prenos novega koronavirusa na gorile

V živalskem vrtu oziroma safari parku v San Diegu v Kaliforniji so zaznali okužbo z novim koronavirusom pri tamkajšnjih gorilah, kar označujejo za prvi tak primer med primati v ZDA in najverjetneje tudi na svetu. Sklepajo, da jih je okužil stik z enim izmed delavcev, ki je bil okužen asimptomatično. Nekatere izmed okuženih goril kažejo simptome covida-19, denimo kašelj, a so sodeč po oceni veterinarjev v dobri formi.

Doslej so iz živalskih vrtov poročali predvsem o okužbah pri velikih mačkah, mediji so poročali tudi o redkih prenosih na domače mačke in pse. V živalskih vrtovih so se med velikimi mačkami lani okužili tigri, levi in snežni leopard, vsi so tudi ozdraveli.



8.01 Tokijski prireditelji novico o odpovedi označili za lažno

Tokijski organizatorji poletnih olimpijskih iger so danes anketo med domačim prebivalstvom, ki kaže, da je podpora olimpijskim igram drastično upadla, označili za nepomembno. Še dlje so šli glede poročila, ki trdi, da bi lahko prihodnji mesec razpravljali o odpovedi iger – označili so ga za lažno novico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kar 80 odstotkov Japoncev si želi, da bi se olimpijske igre v Tokiu odpovedale ali preložile na nov termin, kaže anketa, ki jo je v nedeljo objavil japonski medij Kyodo News. Dobrih 35 odstotkov sodelujočih v anketi meni, da bi bilo bolje odpovedati igre, ki so bile zaradi pandemije novega koronavirusa preložene za eno leto, 44,8 odstotka vprašanih pa si želi, da bi prireditelji in Mednarodni organizacijski komite (Mok) našli nov termin.

6.30 Danes začetek cepljenja zunaj domov starejših, pričakujemo tudi cepivo Moderne

Ponekod v Sloveniji se danes začenja cepljenje prednostnih skupin ljudi zunaj domov za starejše. Za danes je tako napovedan začetek cepljenja v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Najprej bodo cepili izključno tiste, ki sodijo v prednostno skupino, ki so se prijavili pri osebnem zdravniku in jih je ta tudi pozval na cepljenje, so sporočili iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Po zadnjih napovedih ministrstva za zdravje naj bi bilo za cepljenje najstarejših zunaj domov za starejše v tem tednu namenjenih od 10.000 do 12.000 odmerkov cepiva, podrobnejše informacije o tem pa je pričakovati danes.



Sicer pa naj bi v Slovenijo danes prispela tudi prva pošiljka cepiva podjetja Moderna, ki je kot drugo dobilo dovoljenje v EU. Danes naj bi dobili 1200 odmerkov, je v ponedeljek povedal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel.

6.30 Janez Janša in Milan Krek bosta predstavila načrt cepljenja proti covidu-19

Predsednik vlade Janez Janša, ki je prevzel tudi vlogo ministra za zdravje, bo v družbi direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka predstavil načrt cepljenja proti covidu-19 v prvi polovici letošnjega leta. Projekt cepljenja je v celoti prevzel NIJZ. Ta opravlja vsa cepljenja, logistiko in zagotavlja hladilniške kapacitete.

Načrt cepljenja, ki ga bosta predstavila Janša in Krek, pa bi lahko po pričakovanjih upošteval tudi epidemiološko situacijo po posameznih statističnih regijah in na določenih območjih predvidel prednostno cepljenje. Ministrstvo za zdravje je izvajalce zdravstvene dejavnosti sicer že pred časom pozvalo, da k cepljenju povabijo svoje paciente, starejše od 80 let, in pripravijo sezname za cepljenje v zdravstvenih domovih. Po ocenah pristojnih cepljenje po državi sicer poteka uspešno. Do vključno nedelje so v elektronskem registru cepljenja zabeležili 20.546 oseb, ki so bile cepljenje s prvim odmerkom Pfizerjevega cepiva.



6.00 Pozitivni vpliv epidemije: lani na slovenskih cestah ugasnilo najmanj življenj do zdaj

Lansko leto bo v zgodovino zapisano predvsem zaradi epidemije covida-19 in ukrepov, ki so sledili. Imelo pa je tudi svetlejšo plat, saj je največ voznikov na slovenskih cestah doslej prišlo varno na cilj. Občutno manj je bilo namreč prometnih nesreč, prav tako je bilo rekordno malo hudih posledic. Tu je epidemija odigrala pozitivno vlogo.

December 2020 je do zdaj edini mesec v zgodovini Slovenije, ki smo ga zvozili brez smrtnih žrtev na cestah. Predlanskega decembra je zaradi posledic prometne nesreče umrlo devet ljudi, leta 2016 pa kar 11. Ta praznični mesec sicer velja za enega najbolj nevarnih, kar zadeva promet. Razloga sta predvsem večja gostota prometa in alkohol. Ugodna ni samo decembrska statistika, saj je lani na cestah ugasnilo najmanj življenj do zdaj, celo manj od cilja v nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu.