Načrt 20.000 stanovanj v desetih letih

»V prihodnjih desetih letih načrtujemo 20.000 javnih najemnih stanovanj, za kar bomo potrebovali več denarja in predvsem več aktivnih udeležencev,« je napovedal direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec. Za to bo, poleg zagotovila stotih milijonov evrov na leto, ministrstvo za solidarno prihodnost prihodnji teden v javno razpravo dalo dva zakonska predloga.

»Teh sto milijonov evrov na leto je temelj nove stanovanjske politike, a teh sredstev ne bo dovolj, to je le en del. Predvsem si želimo vzpostaviti sistem gradnje stanovanj, ki ne bo odvisen od političnih nihanj. Dovolj dostopnih stanovanj bo osnova bivanja za Slovenijo v prihodnjih ne samo desetih, ampak dvajsetih letih,« razmišlja Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, ki pripravlja zakonodajni paket.

Namen zakona o financiranju in spodbujanju gradnje in obnove javnih najemnih stanovanj je, da zagotovi stabilen finančni vir za gradnjo in stabilne pogoje financiranja za desetletno obdobje, do leta 2035.

»Cilj je, da bomo s kombinacijo proračunskega denarja ter lastnih sredstev skladov in občin, pa tudi tržnih virov, ki jih bodo skladi in občine pridobivali pri bankah, pomagali ustvariti dovolj sredstev za javno gradnjo,« je navedel Maljevac in dodal, da s SID banko pripravljajo poseben mehanizem, ki bo omogočal dodatna sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj pod precej boljšimi pogoji za vse akterje na tem področju.

Novela stanovanjskega zakona pa se bo razvijala v smer, da predvsem občinam in skladom izboljša pogoje delovanja. »Osnova je reševati tiste težave, ki se kažejo na terenu, narediti sistem bolj vzdržen na tistih točkah, kjer zdaj ni,« je pojasnil Maljevac.

Ena od njih so najemnine, pri katerih načrtujejo postopna majhna zvišanja najnižjih najemnin v starejših stanovanjih, da se bolj približajo najemninam v novejših, za najemnike, ki so v najslabšem položaju, pa se bo povečala subvencija. Z vzdržnimi najemninami se lahko razvija nadaljnja gradnja.

Poenostavili bodo tudi dodeljevanje najemnih stanovanj, da bodo ta dostopna širšemu krogu ljudi, občine in skladi pa bodo lahko bolj usmerjeno in ciljano dodeljevali stanovanja. To pomeni, da bodo lahko pripravili več list, in ne več samo ene, ter se odločili, na primer, da bo 30 stanovanj pripadlo mladim ali deset stanovanj medicinskim sestram in podobno.

Poenotili bodo sistem ugotavljanja upravičenosti do subvencije najemnine, s tem da bo država subvencionirala za javna najemna stanovanja, občine pa za tržna. Omogočili bodo tudi ustanavljanje stanovanjskih zadrug.

Maljevac meni, da je treba najti vzvode, kako aktivirati prazna stanovanja, nepremičninski zakon potrebujemo, vendar ne takega, s katerim bi se zvišale najemnine.